Wikipedija

Švarcvaldski lisjak

konjska pasma
(Preusmerjeno s strani Schwarzwälder Kaltblut)

Švarcvaldski lisjak, tudi švarcvaldski konj (nemško Schwarzwälder Kaltblut), je ogrožena nemška pasma lažjega hladnokrvnega konja iz Schwarzwalda (Črnega gozda) v južni Nemčiji.[5]:444

Švarcvaldski lisjak
Dva temna lisjaka s svetlo grivo vlečeta sani
Ohranitveno stanje
Druga imena
Država izvoraNemčija
Značilnosti
Teža
  • 500–600 kg[3]:194
Višina
  • Samec:
    150–160 cm[4]:32
  • Samica:
    148–156 cm[3]:194
Barvalisičja
Pasemski standardi

Zgodovina uredi

V samostanu St. Peter v Schwarzwaldu so ohranjeni zapisi iz zgodnjega 15. stoletja, ki opisujejo rejo konj v Schwarzwaldu, danes delu nemške zvezne dežele Baden-Württemberg.[6] Težkega konja z imenom Wälderpferd so uporabljali v gozdarstvu in za opravljanje kmečkih opravil;[5]:444 predvideva se, da naj bi iz tovrstnih konj izviral sodobni švarcvaldski lisjak.[7] Poglavitno območje reje je ležalo med severnim Hotzenwaldom na jugu in Kinzigtalom na severu. Levji delež gojenja konj naj bi se odvijal v bližini samostanov St. Peter in St. Märgen; zaradi tega je bil v nemškem jeziku konj nekoč poznan tudi pod imenom St. Märgener Fuchs.[6] Pri oblikovanju in sledečem oplemenjevanju pasme naj bi imeli veliko vlogo noriški konji (norikerji).[8]

Združenje rejcev, Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft, so ustanovili v občini Sankt Märgen leta 1896,[5]:444[9] v istem letu so začeli voditi tudi rodovniško knjigo.[7] Leta 1935, v obdobju vladavine Tretjega rajha, so evidenco prenesli v splošno rodovniško knjigo v Republiki Baden. Originalno stanje so povrnili po vojni, leta 1947, pod francosko administracijo. Združenje Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft so vnovič ustanovili v devetdesetih letih 20. stoletja.[6]

Po koncu 2. svetovne vojne je bilo registriranih več kot 1200 plodečih se kobil. Z mehanizacijo kmetijstva in transporta je upadla potreba po delovnih konjih, zaradi česar je do leta 1977 število kobil padlo pod 160.[10]:4 V letu 2007 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pasmo označila kot "ogroženo".[1]:50 Leta 2017 so zabeležili 88 žrebcev in 1077 kobil.[11]

Precej žrebcev je nastanjenih v badenwürttemberški glavni in deželni kobilarni Marbach, kjer je na voljo tudi možnost umetnega osemenjevanja.[6]

Značilnosti uredi

 
Švarcvaldski žrebec, Offenburg

Švarcvaldski lisjak je vselej lisjak; kostanjevo rjav konj s svetlo rumenima lanenima grivo in repom; druge barve niso registrirane.[12] Obarvanost kožuha variira od blede do zelo temne, včasih skorajda črne; takšnim konjem, s svetlo ali srebrnasto grivo, Nemci pravijo Dunkelfuchs (temni lisjak). Selekcija, usmerjena v tipično kostanjevo-laneno barvno kombinacijo, se je pričela v letu 1875.[2] V pasemski študiji 250 konj (2013) sta dva konja nosila srebrne (Z) gene, a se srebrna barva ni izrazila, ker sta bila oba kostanjevo obarvana. Poznavalci menijo, da naj bi ti geni v pasemski genski bazen prišli z nekdanjim križanjem čistih konj z živalmi drugih pasem.[13]

Švarcvaldski lisjak je dobro omišičen hladnokrvni (delovni) konj manjše ali srednje teže s kratkim, a močnim vratom. Glava je kratka, ramena ukrivljena, križ pa širok in mišičast. Noge so praviloma čiste, brez daljše dlake, kopita so široka in močna.[6][2]

Uporaba uredi

Švarcvaldskega lisjaka so v začetku gojili za opravljanje kmečkih in gozdarskih opravil, danes pa se ga pogosteje uporablja kot jahalnega in kočijaškega konja.[5]:444

Galerija uredi

  •  
    Temna glava in svetla griva – značilnost tega črnogozdnega lisjaka
  •  
    Kontrast med dvema različnima barvama
  •  
    Švarcvaldski lisjak s profila
  •  
    Temnejša – ogljena – različica
  •  
    Svetlejša – svetlo rjava – različica
  •  
    Primer četverovprege
  •  
    Pasma je znana po dobrih kočijaških konjih
  •  
    Še danes je ponekod delovni konj

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Barbara Rischkowsky, D. Pilling (eds.) (2007). List of breeds documented in the Global Databank for Animal Genetic Resources, annex to The State of the World's Animal Genetic Resources for Food and Agriculture. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. ISBN 9789251057629. Accessed January 2017.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Die Rote Liste der bedrohten Nutztierrassen in Deutchland (in German). Gesellschaft zur Erhaltung alter und gefährdeter Haustierrassen. Archived 1 April 2019.
  3. ↑ 3,0 3,1 Élise Rousseau, Yann Le Bris, Teresa Lavender Fagan (2017). Horses of the World. Princeton: Princeton University Press. ISBN 9780691167206.
  4. ↑ [s.n.] (2010). Rote Liste der gefährdeten einheimischen Nutztierrassen in Deutschland: Ausgabe 2010 (in German). Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung. Archived 28 December 2013.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding (sixth edition). Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Wolf Brodauf (1995). Schwerpunkt - Pferde: Das Schwarzwälder Kaltblutpferd (in German). Gesellschaft zur Erhaltung alter und gefährdeter Haustierrassen. Archived 14 February 2010.
  7. ↑ 7,0 7,1 Maarit Müller-Unterberg, Sandra Wallmann, Ottmar Distl (2017). Effects of inbreeding and other systematic effects on fertility of Black Forest Draught horses in Germany. Acta Veterinaria Scandinavica 59 (1): 70. DOI: 10.1186/s13028-017-0338-4
  8. ↑ Anžlovar, Petra (2009). Konji : najbolj priljubljene pasme konj (1. izd.). Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0771-5. OCLC 780887200.
  9. ↑ Breed description: Black Forest. Department of Animal Breeding and Genetics, School of Veterinary Medicine Hannover. Archived 14 October 2007.
  10. ↑ Manfred Weber (2010). Betreuung von einheimischen vom Aussterben bedrohter Rassen dargestellt am Beispiel der Schwarzwälder Füchse in Baden-Württemberg Arhivirano 2019-01-25 na Wayback Machine. (in German). St. Märgen: Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft. Accessed May 2019.
  11. ↑ Rassebeschreibung Pferd: Schwarzwälder Kaltblut Arhivirano 2019-05-01 na Wayback Machine. (in German). Zentrale Dokumentation Tiergenetischer Ressourcen in Deutschland (TGRDEU). Accessed May 2019.
  12. ↑ English Site. Haupt- und Landgestüt Marbach. Archived 9 February 2012.
  13. ↑ S. Momke, R. Schrimpf, C. Dierks, O. Distl (2013). Incidence of Mutation for Silver Coat Color in Black Forest Horses Arhivirano 2021-08-29 na Wayback Machine.. Iranian Journal of Applied Animal Science 3 (4): 859–861.

Zunanje povezave uredi

  Predstavnosti o temi Švarcvaldski lisjak v Wikimedijini zbirki

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Švarcvaldski_lisjak&oldid=5842471«