Saint-Jean-d'Angély
Saint-Jean-d'Angely je naselje in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime. Leta 2007 je naselje imelo 7.463 prebivalcev.
Saint-Jean-d'Angély | |
---|---|
45°56′39″N 0°31′16″W / 45.94417°N 0.52111°W | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Charente-Maritime |
Okrožje | Saint-Jean-d'Angely |
Kanton | Saint-Jean-d'Angély |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Kanton Saint-Jean-d'Angely |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Paul-Henri Denieul |
Površina 1 | 18,78 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 6.705 |
• Gostota | 360 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 17347 /17400 |
Nadmorska višina | 8–76 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija
urediKraj leži v pokrajini Saintoge ob reki Boutonne, 27 km severno od njenega središča Saintes.
Uprava
urediSaint-Jean-d'Angély je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Antezant-la-Chapelle, Asnières-la-Giraud, La Benâte, Bignay, Courcelles, Les Églises-d'Argenteuil, Fontenet, Landes, Mazeray, Saint-Denis-du-Pin, Poursay-Garnaud, Saint-Julien-de-l'Escap, Saint-Pardoult, Ternant, Varaize, La Vergne, Vervant in Voissay s 15.805 prebivalci.
Naselje je prav tak tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovega nahajajo še kantoni Aulnay-de-Saintonge, Loulay, Matha, Saint-Hilaire-de-Villefranche, Saint-Savinien in Tonnay-Boutonne s 50.292 prebivalci.
Zgodovina
urediOzemlje Saint-Jean-d'Angely je bilo naseljeno že v prazgodovini, v rimskem obdobju galorimska naselbina Angeriacum.
Srednjeveško naselje je ozko povezano z ustanovitvijo kraljeve opatije v 9. stoletju, v kateri so bile hranjene relikvije sv. Janeza Krstnika. Opatija je bila večkrat obnovljena zaradi ponavljajočih se opustošenj (14., 17. in 18. stoletje), nazadnje opuščena. Od 1989 opatija gosti Center evropske kulture.
Zanimivosti
uredi- Kraljeva opatija, ustanovljena 817 pod Pipinom I. Akvitanskim, njeni ostanki so kot del romarski poti v Santiago de Compostelo (Via Turonensis) uvrščeni na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine,
- urni stolp - le beffroi iz 15. stoletja,
- ohranjene lesene hiše v mestnem jedru iz 16. stoletja,
- renesančna funtana la fontaine du Pilori,
- muzej Musée des Cordeliers z zbirko mestne umetnostno-zgodovinske dediščine in zbirko spominkov iz ekspedicij Citroën - prvega prečkanja Sahare z avtomobilom (1922) kot tudi prečkanja celotne Afrike od severa proti jugu (Croisière Noire, 1924/25), ki ju je organiziral pionir francoske avtomobilske industrije André Citroën.
Pobratena mesta
uredi- Coumondé (Togo),
- Mondsee (Gornja Avstrija, Avstrija),
- New Iberia (Louisiana, ZDA),
- Saint-Sulpice (Québec, Kanada).
Zunanje povezave
uredi- Uradna stran (francosko)
- Center evropske kulture
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.