Poitou-Charentes

Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015[2]zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu. Od leta 2016 je sestavni del regije Nova Akvitanija Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Poitiers.

Poitou-Charentes
Angoulême 16 Obézine&beffroi 2013.jpg
Zastava Poitou-Charentes
Zastava
Uradni logotip Poitou-Charentes
Poitou-Charentes in France.svg
46°5′0″N 0°10′0″E / 46.08333°N 0.16667°E / 46.08333; 0.16667Koordinati: 46°5′0″N 0°10′0″E / 46.08333°N 0.16667°E / 46.08333; 0.16667
DržavaZastava Francije Francija
Ukinjeno2016-01-01
PrefekturaPoitiers
Departmaji
Upravljanje
 • Predsednik
regijskega sveta
Jean-François Macaire (PS)
Površina
 • Skupno25.809 km2
Prebivalstvo
 (2007-01-01)
 • Skupno1.722.000
 • Gostota67 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaFR-T
KDP (2012)[1]15. med francoskimi regijami
Skupaj€45,0 milijard
Na prebivalca€25.166 (US$35,212)
NUTS RegijaFR5
Spletna stran[poitou-charentes.fr poitou-charentes.fr]

GeografijaUredi

Poitou-Charentes leži na zahodu Francije ob Biskajskem zalivu. Na severozahodu meji na regijo Loire, na severovzhodu na Center, na vzhodu na Limousin, na jugu pa na regijo Akvitanijo.

ZgodovinaUredi

Glavni članek: Zgodovina Poitouja.

Prvi znani prebivalci regije so bili keltski Piktavi. S prihodom Rimljanov leta 56 pred našim štetjem je bilo ozemlje vključeno v rimsko provinco Akvitanijo, kasneje v četrtem stoletju pa v Aquitanio Secundo. Leta 418 so ozemlje osvojili Vizigoti, v letu 507 pa Franki.

Z bitko pri Poitiersu 732 je bil zaustavljen prodor muslimanskih osvajalcev v zahodno Evropo. Od 10. do 12. stoletja so bili grofje Poitouški hkrati tudi vojvode Akvitanije, mesto Poitiers pa je z leti raslo v svoji pomembnosti. Leta 1152 je bil Poitou s poroko med Eleonoro Akvitanijsko in kasnejšim angleškim kraljem Henrikom II. pod nadzorom Anglije. Pokrajina je bila ponovno združena s Francijo leta 1416, ko je postal njena provinca.

SkliciUredi

  1. INSEE. "Produits intérieurs bruts régionaux et valeurs ajoutées régionales de 1990 à 2012". Pridobljeno dne 2014-03-04.
  2. La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015