Poitou-Charentes
Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravno delitev Francije, zastareli. |
Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015[2]zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu. Od leta 2016 je sestavni del regije Nova Akvitanija Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Poitiers.
Poitou-Charentes | |||
---|---|---|---|
| |||
46°5′0″N 0°10′0″E / 46.08333°N 0.16667°E | |||
Država | Francija | ||
Ukinjeno | 2016-01-01 | ||
Prefektura | Poitiers | ||
Departmaji | |||
Upravljanje | |||
• Predsednik regijskega sveta | Jean-François Macaire (PS) | ||
Površina | |||
• Skupno | 25.809 km2 | ||
Prebivalstvo (2007-01-01) | |||
• Skupno | 1.722.000 | ||
• Gostota | 67 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Koda ISO 3166 | FR-T | ||
KDP (2012)[1] | 15. med francoskimi regijami | ||
Skupaj | €45,0 milijard | ||
Na prebivalca | €25.166 (US$35,212) | ||
NUTS Regija | FR5 | ||
Spletna stran | poitou-charentes.fr |
Geografija
urediPoitou-Charentes leži na zahodu Francije ob Biskajskem zalivu. Na severozahodu meji na regijo Loire, na severovzhodu na Center, na vzhodu na Limousin, na jugu pa na regijo Akvitanijo.
Zgodovina
urediPrvi znani prebivalci regije so bili keltski Piktavi. S prihodom Rimljanov leta 56 pred našim štetjem je bilo ozemlje vključeno v rimsko provinco Akvitanijo, kasneje v četrtem stoletju pa v Aquitanio Secundo. Leta 418 so ozemlje osvojili Vizigoti, v letu 507 pa Franki.
Z bitko pri Poitiersu 732 je bil zaustavljen prodor muslimanskih osvajalcev v zahodno Evropo. Od 10. do 12. stoletja so bili grofje Poitouški hkrati tudi vojvode Akvitanije, mesto Poitiers pa je z leti raslo v svoji pomembnosti. Leta 1152 je bil Poitou s poroko med Eleonoro Akvitanijsko in kasnejšim angleškim kraljem Henrikom II. pod nadzorom Anglije. Pokrajina je bila ponovno združena s Francijo leta 1416, ko je postal njena provinca.
Sklici
uredi- ↑ INSEE. »Produits intérieurs bruts régionaux et valeurs ajoutées régionales de 1990 à 2012«. Pridobljeno 4. marca 2014.
- ↑ La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015