Saharski Atlas
Saharski atlas (arabsko الأطلس الصحراوي) je veriga gorskega sistema Atlas. Je predvsem v Alžiriji, z vzhodnim koncem v Tuniziji. Čeprav ni tako visok kot Visoki Atlas v Maroku, so njegovi vrhovi bolj impresivni kot gorovje Telski Atlas, ki poteka vzporedno bližje obali. Najvišji vrh v pogorju je 2236 m visok Djebel Aissa v pogorju Ksour.
| Saharski Atlas | |
|---|---|
| الأطلس الصحراوي | |
 Slika Aïn Séfra v Saharskem Atlasu | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Djebel Aissa |
| Nadm. višina | 2.236 m |
| Koordinate | 34°0′0″N 2°0′0″E / 34.00000°N 2.00000°E |
| Geografija | |
 Zemljevid gorovja Atlas in njegovih gorskih verig
| |
| Država | Maroko, Alžirija in Tunizija |
| Gorovje | Atlas (gorovje) |
| Geologija | |
| Orogeneza | Alpidska orogeneza |
| Starost kamnin | kreda, jura |
| Tip kamnin | kristalinske metamorfne kamnine |
| Pristopi | |
| Prvi pristop | neznano |
Geografija uredi
Saharski atlas vključuje vrsto podobmočij: pogorje Ksour na zahodu, pogorje Amour v osrednjem delu in pogorje Ouled-Naïl na vzhodnem koncu.[1] Vključuje tudi Aurès (Belezma), gore Hodna, pogorje Nememcha in gore Zab. Telski Atlas in Saharski atlas se na vzhodu združita v pogorje Tébessa in gorovje Medjerda.
Saharski atlas, ki na severu meji na Hauts Plateaux, je ena od obsežnih planot Afrike, oblikovana iz starodavne osnovne kamnine, prekrite s sedimentom plitvih morij in naplavinami.[2]
Med rekami Saharski Atlas napaja vadije. Med njimi sta Chelif in Touil vadija, rečni strugi, ki vsebujeta vodo samo v mokrih obdobjih, oziroma odmakata verigi Amour in Ouled-Naïl v Saharskem Atlasu.
Saharski Atlas označuje severni rob puščave Sahara. Gore imajo nekaj padavin in so bolj primerne za kmetijstvo kot planote na severu. Danes večino prebivalstva regije sestavljajo Chaoui Berberi. V gorah so že dolgo živeli tudi izgnanci, pregnani iz rodovitnih obalnih območij.
Sklici uredi
- ↑ Shahin, Mamdouh (2007). Water resources and hydrometeorology of the Arab region. str. 40. ISBN 978-1-4020-5414-3.
- ↑ Encyclopædia Britannica, 2005