Ras ibn Hani
Ras Ibn Hani (arabsko رأس ابن هاني) je rtič na Sredozemskem morju, 8 km severno od Latakije, Sirija. Je pomembno arheološko najdišče, ker je bil naseljen skoraj neprekinjeno od pozne bronaste dobe do bizantinskega obdobja. [1] Rtič je zdaj pomembno turistično središče, imenovano Sirska Azurna obala.[1]
| Ras ibn Hani رأس ابن هاني | |
|---|---|
 Grobnica v Ras ibn Haniju | |
| Drugo ime | Betilion |
| Lokacija | Provinca Latakija,.svg){kind=small} Sirija |
| Koordinati | 35°35′18.4″N 35°44′6.8″E / 35.588444°N 35.735222°E |
| Tip | naselje |
| Površina | 2 ha |
| Zgodovina | |
| Obdobje | pozna bronasta doba do zgodnje bizantinsko obdobje |
| Kulture | kanaanska, helenistična, rimska |
| Satellite of | Ugarit |
| Druge informacije | |
| Lastništvo | javno in zasebno |
| Javni dostop | delno |
Zgodovina uredi
Ras ibn Hani je dve uri hoda oddaljen od Ugarita. Preživel je propad Ugarita ob koncu bronaste dobe: "Prebivalci Ugarita so se razkropili, nobena kriza pa ni mogla uničiti njihove pomembne pridobitve, najboljšega naravnega pristanišča na rtiču Ras ibn Hani".
Pristanišče je zaradi nizkih belih pečin postalo v kasnejših grških obalnih vodičih znano kot Belo pristanišče. Grško ime se je ohranilo v sodobnem arabskem imenu Minet el-Beida.[2] Najdišče samo so Grki imenovali Betilion.[3] Ime je verjetno helenizirana različica semitskega izraza bait-El, ki pomeni Elova hiša. Če je to res, bi to pomenilo, da kanaansko-feničanska kultura na tem mestu ni nikoli povsem umrla.
Robin Lane Fox omenja,[2] da se je na tem mestu izkrcal rimski cesar Trajan in se pridružil svoji vojski v Siriji na zanj usodnem pohodu v Mezopotamijo leta 114–117.
Sklici uredi
Vir uredi
- Cohen, Getzel M. (2006). The Hellenistic settlements in Syria, the Red Sea Basin, and North Africa. University of California Press. ISBN 978-0-520-24148-0.