Rakovice

Rakovice
	; Sinja plavajoča rakovica (Callinectes sapidus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Poddeblo:	Crustacea (raki);
Razred:	Malacostraca (višji raki);
Red:	Decapoda (deseteronožci);
Podred:	Pleocyemata;
Nižji red:	Brachyura; Linnaeus, 1758
Superfamilies
	Sekcija Dromiacea Dakoticancroidea † Dromioidea Eocarcinoidea † Glaessneropsoidea † Homolodromioidea Homoloidea; Sekcija Raninoida; Sekcija Cyclodorippoida; Sekcija Eubrachyura Podsekcija Heterotremata; Aethroidea Bellioidea Bythograeoidea Calappoidea Cancroidea Carpilioidea Cheiragonoidea Componocancroidea † Corystoidea Dairoidea Dorippoidea Eriphioidea Gecarcinucoidea Goneplacoidea Hexapodoidea Leucosioidea Majoidea Orithyioidea Palicoidea Parthenopoidea Pilumnoidea Portunoidea Potamoidea Pseudothelphusoidea Pseudozioidea Retroplumoidea Trapezioidea Trichodactyloidea Xanthoidea Podsekcija Thoracotremata; Cryptochiroidea Grapsoidea Ocypodoidea Pinnotheroidea;

Za druge pomene glej Rakovica (razločitev).

Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk. Imajo pod glavoprsje spodvihan zadek in dobro razvite klešče. Običajno imajo kratek rep (grško: βραχύ/brachy = kratek, ουρά/οura = rep) in debelo zunanje ogrodje. Znano je 6793 znanih vrst^[1] Najdemo jih v vseh svetovnih oceanih.

Rakovice so lahko velike le nekaj milimetrov (Pinnotheres pisum), Macrocheira kaempferi pa ima razpon nog do 3,8 m^[2].

Sestava telesaUredi

Njihovo oprsje je širše kot je dolgo, zato hodijo postrani. Njihov zadek je zelo zmanjšan in zadkove nožice so le pri najprimitivnejših vrstah. Izjema so samice, kjer te nožice sodelujejo pri valjenju jajčec. Oklep je črnkasto zelene barve klešče pa so na koncu svetlejše. Oklep se deli na jasno ločene dele; na prednjem so 3 trikotni zobje in pecljate oči.

Ker rakovice živijo na kopnem in v vodi, dihajo skozi škrge.

Življenjski prostorUredi

Rakovice živijo v morju in v celinskih vodah. Živijo predvsem na morskem dnu, ob bregovih lahko zahajajo tudi na kopno. Nekatere rakovice dobro prenaša onesnaženo vodo, zato živijo tudi v pristaniščih.

PrehranjevanjeUredi

Rakovice se prehranjujejo z drobnimi enoceličnimi, planktonskimi algami t. i. »krili«, prehranjujejo se pa tudi z majhnimi ribami in rakci.

ObnašanjeUredi

Rakovica je zelo bojevita, zato včasih napade povsem brez razloga šibkejše, ki jih preseneti med levitvijo. Ob najmanjši nevarnosti se skrije v oklep in nato napade. Velikokrat se dvobojuje, med dvobojom pa drži klešče ves čas odprte in dvignjene.

RazmnoževanjeUredi

Rakovica ima zunanjo oploditev. Semenca samci s preoblikovanim prvim parom zadkovih nožic bodisi odložijo na prsni del samičinega oklepa, bodisi imajo le-te posebno strukturo za prevzem (spermateko) na tistem mestu. Parijo se kmalu po levitvi samic; spola se najdeta s pomočjo feromonov, pred samim parjenjem pa je pogost tudi ritual dvorjenja, ki lahko vključuje vidne (značilno mahanje s tipalnicami in kleščami, premikanje telesa ipd.) in zvočne signale (npr. praskanje ali potrkovanje po podlagi). Kmalu po parjenju samice izležejo jajčeca, ki se takrat tudi oplodijo.

ReferenceUredi

↑ Walters, Martin & Johnson, Jinny. The World of Animals. Bath, Somerset: Parragon, 2007.
↑ "Biggest, Smallest, Fastest, Deepest: Marine Animal Records". OceanLink. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-10-01. Pridobljeno 2006-09-22.

Zunanje povezaveUredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rakovice.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Brachyura

Ta članek o členonožcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Walters, Martin & Johnson, Jinny. The World of Animals. Bath, Somerset: Parragon, 2007.

[2] "Biggest, Smallest, Fastest, Deepest: Marine Animal Records". OceanLink. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-10-01. Pridobljeno 2006-09-22.

[1]

[2]