Odpre glavni meni
Model pretorija v Kölnu:
s 34 ha površine je bil eden največjih v Spodnji Germaniji
Poskus rekonstrukcije pretorija v kastelu Arbeja, pozneje Hadrijanov zid, v Veliki Britaniji
Skica poznorimskega obcestnega pretorija pri kastelu Argentovarija (Francija) in temelji term
Jezus zapušča Pilatov pretorij (sodno dvorano) (poznosrednjeveška slika)

Latinski izraz praetorium ali prœtorium ali pretorij je prvotno pomenil generalov šotor v rimskem kastrumu, kastelu ali taboru[1]. Izvira iz imena enega glavnih rimskih magistratov. Pretor, latinsko praetor, vodja, je bil prvotno naslov za najvišje uvrščenega javnega uslužbenca v rimski republiki, bil je najvišji predstavnik sodne oblasti ali višji uradnik, izvoljen za eno leto, nato je postal to položaj neposredno pod konzulom.

V šotoru naj bi se sestajal generalov vojni svet, s čimer je postal upravno-pravno pomemben, ki so ga poznali potem tudi v bizantinskem cesarstvu, kjer je bil pretorij (praitōrion) prebivališče mestnega guvernerja. Izraz je bil uporabljen tudi za sedež cesarja in druge velike stanovanjske objekte ali palače. Ime so uporabljali tudi za pretorski tabor in pretorske čete v Rimu. Generalova straža je bila znana kot cohor praetoriae, iz njih se je razvila pretorska straža, cesarjeva telesna straža.

OpisUredi

Zaradi zelo razširjene uporabe besede pretorij je opisovanje lahko težavno. Lahko je velika stavba, stalni ali celo prenosni šotor. Pretorij je v grščini 'skupni hodnik', 'sodna dvorana' in/ali 'Pilatova hiša'.

ZunanjostUredi

Pretorij je nastal kot častniški prostor, ki je bil lahko pod šotorom, pogosto zelo velikim. Pomemben vidik zasnove pretorija ni simetrija, temveč sorazmerje med posameznimi deli. [2] Zgrajen je bil okoli dveh odprtih dvorišč, ki ustrezata atriju in peristilu rimske hiše. Večina pretorijev je bila na območju v okolici, namenjena za vadbo vojakov. Območje pred kampom so zasedli šotori, v katerih so bili nastanjeni voditelji vojakov. [3][4][5] Zgrajeni so bili iz opeke, prekrite z mavcem, imeli so številne oboke in stebre.

NotranjostUredi

 
Podroben tloris pretorija
 
Deli napisov na kamniti plošči

V pretoriju, ki je bil na namensko določenih območjih, so lahko rimski uradniki opravljali uradne postopke. [6] V njem so bile običajno prikazane informacije o sportulae (programu pristojbin in davkov) v regiji, vrezane neposredno v zidove njegovih glavnih javnih prostorov, ki so bili pogosto v bližini urada finančnega prokurista. [7]

Povezava z BiblijoUredi

V Novi zavezi se pretorij nanaša na palačo Poncija Pilata, rimskega prefekta Judeje, za katero verjamejo, da je bila v eni od stanovanjskih palač, ki jih je zgradil Herod Veliki zase v Jeruzalemu in je bila v tistem času tudi rezidenca njegovega sina, kralja Heroda II. [8] Po Novi zavezi je bil Jezus Kristus tukaj zaslišan in obsojen na smrt. [9] Sveto pismo omenja pretorij kot "skupno dvorano", "guvernerjevo hišo", "sodno dvorano", "Pilatovo hišo" ali "palače". Apostol Pavel se je zadrževal v Herodovem pretoriju.[10]

SkliciUredi

  1. Smith, William. Dictionary of Greek and Roman Antiquities, 2 ed., s.v. "Praetorium." London: John Murray, 1872.
  2. Evans, Edith . "Military Architects and Building Design in Roman Britain." Britannia 25 (1994): 159-161.
  3. Shipley, F. W.. "The Saalburg Collection." The Classical Weekly Vol. 2.No. 13 (1909): 100-102. Print.
  4. Frere, S. S., M. W. C. Hassall, and R. S. O. Tomlin. "Roman Britain in 1988." Britannia Vol. 20 (1989): 257-345.
  5. Walthew, C. V.. "Modular Planning in First-Century A.D. Romano-British Auxiliary Forts." Britannia Vol. 36 (2005): 301. Print.
  6. Vlădescu, Cristian M. (1986). Fortificațiile romane din Dacia Inferior. Craiova: Ed. Scrisul Românesc. str. 160. 
  7. Magness, Jodi. "Masada 1995: Discoveries at Camp F." The Biblical Archaeologist Vol. 59.No. 3 (1996): 181. Print.
  8. Murphy-O'Connor, Jerome. The Holy Land: An Oxford Archaeological Guide from Earliest Times to 1700, Oxford University Press (5th edition): New York (2008), p. 23 ISBN 978-0-19-923666-4
  9. Burrows, Millar. "The Fortress Antonia and the Praetorium." The Biblical Archaeologist 1.No. 3 (1938): 17-19. Print.
  10. Acts 23:35, New American Standard Bible.

Zunanje povezaveUredi