Wikipedija

Vodnjak Trevi

Vodnjak Trevi (italijansko Fontana di Trevi) je vodnjak v okrožju Trevi v Rimu v Italiji, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Nicola Salvi, dokončali pa so ga Giuseppe Pannini in številni drugi. Z višino 26,3 metra in širino 49,15 metra[1] je največji baročni vodnjak v mestu in eden najbolj znanih vodnjakov na svetu.

Vodnjak Trevi
Italian: Fontana di Trevi
UmetnikNicola Salvi
Leto1762
Vrstajavni vodnjak
Tehnikakamen
Mere26,3 m × 49,15 m
KrajRim, Italija
Koordinate41°54′3″N 12°28′59″E / 41.90083°N 12.48306°E / 41.90083; 12.48306

Vodnjak je nastopil v več pomembnih filmih, med drugim v Rimske počitnice (1953), eponim Three Coins in the Fountain (1954), La Dolce Vita Federica Fellinija (1960), The Lizzie McGuire Movie (2003) in Sabrina Goes to Rome (2003) 1998).[2]

Zgodovina pred letom 1629 uredi

Vodnjak na stičišču treh poti (tre vie)[3] označuje končno točko[4] "sodobnega" Acqua Vergine, oživljenega Aqua Virgo, enega od rimskih akvaduktov, ki so oskrbovali z vodo stari Rim. Legenda pravi, da so bili vojaki, ko so se vračali v Rim s svojih vojaških zadolžitev pod poveljstvom rimskega vojskovodje Marka Vipsanija Agripe v 1. st. pr. n. št., neizmerno žejni. V trenutku največje žeje se jim je prikazala devica in pokazala mesto, kjer je bila acqua virgo, kar v latinščini pomeni čista ali deviška voda. Na vodnjaku Trevi lahko na enem izmed reliefov na desni strani vodnjaka vidimo tudi upodobitev te legende. Ta akvadukt Aqua Virgo je pripeljal vodo tudi v Agripove terme. Rimu je služil več kot 400 let in mu služi še danes.[5]

Izvor imena uredi

 
Okean

Ime vodnjaka izvira iz latinske besede Trivium (križišče treh poti). Če gledamo vodnjak, v središču vidimo kip Okeana, ki ima dolgo brado (sinonim za modrost) in žezlo. Kip je tik v središču ulic De 'Crocicchi, Poli in Delle Muratte.[6]

Rimski akvadukti uredi

V 6. stoletju akvadukti niso bili dobro vzdrževani, 14 delujočih pa je bilo poškodovanih zaradi invazije Ostrogotov.

Akvadukt je vodo pripeljal do vodnjaka Trevi, potem ko jo je zbral 10 km od italijanske prestolnice.

Akvadukt je v uporabi še danes, kljub nekaterim posegom, med katerimi je vodnjak ostal prazen. Eden od vzrokov naj bi bila voda brez kalcija.[7]

Naročilo, oblikovanje in izvedba uredi

Leta 1629 je papež Urban VIII., ki je menil, da je bil prejšnji vodnjak premalo dramatičen, prosil Berninija, naj opiše možne prenove, vendar so projekt opustili, ko je papež umrl. Čeprav Berninijev projekt ni bil nikoli zgrajen, je v vodnjaku, kakršen obstaja danes, veliko Berninijevih Idej. Obstaja tudi zgodnji, vpliven model Pietra da Cortone, ohranjen v dunajski Albertini, pa tudi različne skice iz zgodnjega 18. stoletja, večinoma nepodpisane, pa tudi projekt, pripisan Nicoli Michettiju[8], eden pripisan Ferdinandu Fugi[9] in francoskemu oblikovalcu Edméju Bouchardonu.

V času baroka so pri oblikovanju stavb in vodnjakov postala priljubljena tekmovanja, tudi za Španske stopnice. Leta 1730 je papež Klemen XII. organiziral tekmovanje, na katerem je Nicola Salvi sprva izgubil proti Alessandru Galileiju - vendar je bil zaradi negodovanja v Rimu zaradi zmage Florentinca Salviju vseeno dodeljeno naročilo.[10] Dela so se začela leta 1732.

Salvi je umrl leta 1751 z na pol dokončanim delom, vendar je poskrbel, da neprijeten grb ne bi pokvaril kompozicije in ga skril za izklesano vazo[11], ki so jo Rimljani poimenovali asso di coppe (As – igralna karta), zaradi svoje podobnosti s karto v Tarotu.[12] Za dokončanje okraskov vodnjaka so bili najeti štirje različni kiparji: Pietro Bracci (čigar kip Okeana sedi v osrednji niši), Filippo della Valle, Giovanni Grossi in Andrea Bergondi.[13] Giuseppe Pannini je bil najet kot arhitekt.[14]

Vodnjak Trevi je leta 1762 dokončal Pannini, ki je nadomestil sedanje alegorije za načrtovane skulpture Agripe in Trivije, rimske device.[15] Uradno ga je odprl in otvoril 22. maja papež Klemen XIII.[16]

Večina okrasa je narejena iz travertina, izkopanega v bližini Tivolija, približno 35 kilometrov vzhodno od Rima.[17]

Obnove uredi

Vodnjak so leta 1988 enkrat prenovili, da bi odstranili razbarvanje zaradi smoga[18] in spet leta 1998; kamnoseštvo so očistili in vse razpoke ter druga območja propadanja popravili usposobljeni obrtniki, vodnjak pa je bil opremljen z recirkulacijskimi črpalkami.

Januarja 2013 je bilo objavljeno, da bo italijansko modno podjetje Fendi sponzoriralo 20-mesečno 2,2 milijona evrov vredno obnovo vodnjaka; naj bi bila to najbolj temeljita obnova v zgodovini vodnjaka.[19]

Obnovitvena dela so se začela junija 2014 in zaključila novembra 2015. Vodnjak je bil z uradno slovesnostjo ponovno odprt 3. novembra 2015. Obnova je vključevala namestitev več kot 100 LED luči za izboljšanje nočne osvetlitve vodnjaka.[20]

Ikonografija uredi

Ozadje vodnjaka je Palazzo Poli, ki ima novo fasado s kolosalnim redom korintskih pilastrov, ki povezujeta dve glavni nadstropji. Ukrotitev voda je tema velikanske sheme, ki se vrti naprej, meša vodo in kamnine ter zapolnjuje majhen trg. Tritoni vodijo Okeanovo školjčno kočijo, ki kroti hipokampa.

V sredini je na fasadi palače postavljen robustno modeliran slavolok. Središčna niša ali eksedra, ki uokvirja Okeana, ima samostoječe stebre za največjo svetlobo in senco. V nišah ob Okeanu, Obilje razliva vodo iz njegove školjke, Zdravje pa drži skodelico, iz katere pije kača. Zgoraj reliefi ponazarjajo rimski izvor akvaduktov.[21] Tritoni in konji zagotavljajo simetrično ravnovesje z največjim kontrastom v njihovem razpoloženju in pozah.


Metanje kovancev uredi

Kovance naj bi metali z desno roko čez levo ramo.[22] Znana popevka Three Coins in the Fountain govori, da mora vsak, ki se želi še kdaj vrniti v Rim, vanj čez ramo vreči kovanec in teh naj bi se samo v enem dnevu nabralo za 3000 evrov.

Leta 2016 je bilo v vodnjak vrženih približno 1,4 milijona EUR.[23] Denar je bil porabljen za subvencioniranje supermarketa za revne Rimljane; vendar redno poskušajo ukrasti kovance iz vodnjaka, čeprav je to nezakonito.

Galerija uredi

  •  
    Vodnjak Trevi
  •  
    Vodnjak ponoči
  •  
    Papeški grb pri vodnjaku
  •  
    Vodnjak Trevi, gledano z desne strani
  •  
  •  

V popularni kulturi uredi

Leta 1973 je italijanska nacionalna poštna služba namenila poštno znamko fontani Trevi.[24]

V filmu iz leta 2003 "The Lizzie McGuire Movie" je Lizzie vrgla kovanec v fontano Trevi in si zaželela nemoteno jadranje v prihodnjih srednješolskih letih.

Sklici uredi

  1. ↑ »Trevi Fountain«. TreviFountain.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2017. Pridobljeno 27. septembra 2021.
  2. ↑ Silver, Alexandra (17. maj 2010). »Top 10 Iconic Movie Locations«. Time. Time magazine. Pridobljeno 21. maja 2018.
  3. ↑ Though other etymologies have been suggested, this is the straightforward modern etymology adopted by Pinto 1986 and others.
  4. ↑ The technical Italian term for such a "terminal fountain" is a ("display"): Peter J. Aicher, "Terminal Display Fountains ("Mostre") and the Aqueducts of Ancient Rome" Phoenix 47.4 (Winter 1993:339–352).
  5. ↑ Pinto, John A. (1986). The Trevi Fountain. Yale University Press. str. 326. ISBN 0300033354.
  6. ↑ »fontana-di-trevi« (PDF).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  7. ↑ »Trevi: LA FONTANA DI TREVI, sezione: restaurazione«.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  8. ↑ John A. Pinto, "An Early Project by Nicola Michetti for the Trevi Fountain" The Burlington Magazine 119 No. 897 (December 1977:853–857).
  9. ↑ Pinto, John; Elisabeth Kieven (december 1983). »An Early Project by Ferdinando Fuga for the Trevi Fountain in Rome«. The Burlington Magazine. 125: 746–749, 751.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ Gross, Hanns (1990). Rome in the Age of Enlightenment: the Post-Tridentine syndrome and the ancient regime. New York: Cambridge University Press. str. 28. ISBN 0-521-37211-9.
  11. ↑ Delli, Sergio (1975). Le strade di Roma: una guida alfabetica alla storia, ai segreti, all'arte, al folklore [The streets of Rome: an alphabetic guide to history, secrets, art, folklore] (v italijanščini). Armando. Pridobljeno 21. maja 2018.
  12. ↑ Andrieux, Maurice (1968). Rome. Funk & Wagnalls. Pridobljeno 21. maja 2018.
  13. ↑ Minor, Vernon Hyde (1997). Passive Tranquillity: The Sculpture of Filippo Della Valle. American Philosophical Society. str. 252. ISBN 978-0871698759. Pridobljeno 21. maja 2018.
  14. ↑ Marder, Tod A.; Jones, Mark Wilson (2015). The Pantheon: From Antiquity to the Present. Cambridge University Press. str. 523. ISBN 978-1316123232. Pridobljeno 21. maja 2018.
  15. ↑ Powell, Lindsay (2015). Marcus Agrippa: Right-hand Man of Caesar Augustus. Pen and Sword. str. 198. ISBN 978-1473854017. Pridobljeno 21. maja 2018.
  16. ↑ Rapagina, Luigi; Matarazzo, Massimiliano (2016). The Trevi Fountain: Digital travel guide. Edizioni Polìmata. str. 15. ISBN 978-8896760925. Pridobljeno 19. maja 2018.
  17. ↑ »The Trevi Fountain – The most beautiful fountain in the world«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2019. Pridobljeno 23. februarja 2014.
  18. ↑ »Trevi Fountain To Be Restored«. The New York Times (v angleščini). 28. februar 1988. str. 3. Pridobljeno 21. decembra 2020.
  19. ↑ Pullella, Philip (28. januar 2013). »Rome Trevi Fountain, symbol of Dolce Vita, to get big facelift«. Reuters. Pridobljeno 21. decembra 2020.
  20. ↑ »Torna l'acqua a Fontana di Trevi, dopo il restauro firmato Fendi«. Roma – La Repubblica. 3. november 2015.
  21. ↑ »Trevi Fountain«. Lonely Planet (v angleščini). Pridobljeno 20. maja 2018.
  22. ↑ Cox, Josie (13. april 2017). »Rome's Trevi Fountain generates €1.4m for city's charities in 2016, reports Caritas«. The Independent (v britanski angleščini). Pridobljeno 20. maja 2018.
  23. ↑ Lavanga, Claudio; Bailey, Nick (13. april 2017). »Rome's Trevi Fountain Holds Nearly $1.5 Million in Loose Change«. NBC.
  24. ↑ »The Trevi Fountain and the Dolce Vita!«. Euronews (v angleščini). 3. november 2015. Pridobljeno 19. maja 2018.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vodnjak Trevi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vodnjak_Trevi&oldid=6107343«