Mezosiderit (staro ime siderolit) je vrsta kamnito-železovih meteoritov.
Sestavljeni so v enaki meri iz zlitine nikelj-železo in silikatov. Po zgradbi so breče z nepravilno teksturo. Silikati in kovina so običajno v obliki manjših kroglic. Silikatni del vsebuje olivin, piroksen in kalcijeve glinence, imajo podobno sestavo kot evkriti in diogenoti.

Padci mezosideritov uredi

Mezosideriti so zelo redki meteoriti. Do leta 2006 so jih našli samo 86, od tega pa samo 7 takih, ki so jih opazovali pri padcu. So pa mezosideriti med največjimi znanimi meteoriti. Po padcu meteorita v puščavi Atakama v Čilu so našli celo 3,8 ton ostankov padlega mteorita. Prve mezosiderite so odkrili v 19. stoletju. Ker so v njih videli svetlo kovino, so mislili, da vsebujejo srebro ali pa vsaj bližino srebrove rude. V letu 1995 je padel velik mezosiderit na Kitajskem. Imel je skupno maso 129 kg. V letu 1879 je po veliki ognjeni krogli v Esthervillu (Iowa, ZDA) padlo na tla veliko delcev, ki so imeli skupno maso 320 kg. Od padcev mezosideritov je znan še padec meteorita pri kraju Lowicz (Poljska) v letu 1935. Takrat so našli skupno 59 kg ostankov meteorita. Padci mezosideritov so se zgodili še v kraju Barea (Španija) v letu 1842, v kraju Veramin (Iran) v letu 1880, v Papui Novi Gvineji leta 1933 in v kraju Patwar (Indija) leta 1935.

Zunanje povezave uredi

Glej tudi uredi