Cerkev Sant'Andrea di Pistoia

Cerkev Sant'Andrea tudi Pieve di Sant'Andrea, je cerkev v toskanskem mestu Pistoia. Znana je po romanski fasadi v slogu toskanske protorenesanse in prižnici Giovannija Pisana s preloma 13. v 14. stoletje. Tukaj je tudi krstilnica, od tod tudi italijanski dodatek Pieve. Zavetnik je sveti Andrej.

cerkev Sant'Andrea di Pistoia
Pieve di Sant'Andrea
43°56′7.9″N 10°54′51.4″E
Kraj	Pistoia, Toskana
Država	Italija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Zgodovina
Zgrajena	8. stoletje
Arhitektura
Vrsta arhitekture	cerkev
Slog	Romanska arhitektura
Konec gradnje	15. stoletje

Lega

Cerkev stoji v severnem delu starega mesta Pistoia na ulici Via di Sant'Andrea, imenovani po njej, približno 300 metrov severozahodno od osrednjega trga Piazza del Duomo.

Gradnja

Prva cerkvena stavba na tej točki sega v 8. ali 9. stoletje. Stavba je bila obnovljena v 12. stoletju, okoli 1160 do 1170, njena dolžina se je znatno povečala. To je dalo cerkvi romanski vtis, ki je viden še danes.

Fasada

Pogled v glavno ladjo do apside

Pročelje cerkve je zasnovano v treh oseh, ki ustrezajo notranjosti. Površina je strukturirana s štirimi stebri s korintskimi kapiteli, ki podpirajo arkade iz dveh različnih vrst marmorja. V obeh zunanjih oseh so nad vrati spet vrisane slepe arkade, fasada je z zunanje strani omejena z vogalnimi pilastri. Nad arkadnimi oboki, pod vencem, je območje z marmornatimi rombi. Fasada je nedokončana, na vrhu pa jo zapre preprosta dvokapnica z okroglim oknom. Njena zasnova sledi modelom iz Pise.

V fasado so vstavljeni trije bas reliefi v prekladi glavnega portala in spodaj. To so upodobitve Povorke Treh kraljev, Srečanja s Herodom in čaščenja otroka Jezusa.

Notranjost

Osnovna zgradba cerkve je bazilika, zato ima tri ladje z višjo glavno ladjo. Visoke stene glavne ladje podpirajo arkadni oboki na stebrih, kapiteli spet sledijo korintskemu redu. Cerkev nima transepta. Glavna ladja se konča v polkrožni apsidi. Cerkev ni obokana, strešno konstrukcijo je mogoče videti prosto. Zasnova notranjosti ustreza tudi pisanski arhitekturi v najvišji čistosti sloga.

Prižnica Giovannija Pisana

Prižnica Giovannija Pisana

Veličastna gotska prižnica Giovannija Pisana, verjetno narejena s pomočjo Tina di Camaina, je glavno delo srednjeveške italijanske skulpture. Zgrajena je bila med letoma 1298 in 1301. Po strukturi je Pisano zasnoval šesterokotnik s šestimi stebri iz porfirja, ki jih v parih povezuje trilist in srednjim stebrom. Struktura ustreza prižnicam, ki jih je izdelal z očetom Nicolajem Pisanom v Pisi in Sieni. Stebri izmenično sedijo na podnožjih s podstavkom ali na atlantih in levih, srednji steber podpira skupina orlov, grifonov in levov. Kapiteli sledijo korintskemu redu in so odlično izklesani. V paketih trilistov so upodobitve prerokov, v vogalih so dodane Sibile. Prižnica je sestavljena iz petih reliefov, ki prikazujejo Oznanjenje in Rojstvo, Poklon Treh kraljev in Beg v Egipt, Pokol nedolžnih v Betlehemu, Križanje in Poslednja sodba. Figure na reliefih so skoraj v celoti izklesane, upodobitve so ocenjene kot »izrazno dramatične«. V vogalih prižnice je Pisano upodobil figure Arona, Davida, Jeremije, Izaije in angelov.

Druga umetniška dela

Tudi leseno razpelo na prvem oltarju na desni strani je delo Giovannija Pisana, krstilnik mu je še vedno negotovo pripisan in je v levi stranski ladji in spet razpelo na prvem oltarju na levi.

Literatura

• Heinz Schomann: Kunstdenkmäler in der Toskana. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1990, ISBN 3-534-06894-7.
• Klaus Zimmermanns: Toscana – Das Hügelland und die historischen Stadtzentren. 9. Auflage, Du Mont Buchverlag, Köln 1986, ISBN 3-7701-1050-1.
• Conrad Streit: Florenz – Toskana – Umbrien, Land der Etrusker, Walter-Verlag, Olten und Freiburg im Breisgau 1972 (Sonderausgabe für die Wissenschaftliche Buchgesellschaft Darmstadt)

Zunanje povezave

• Commune Pistoia
• diocesi Pistoia