Kristalizacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
dodal notranje povezave in slike; --čiščenje |
||
Vrstica 1:
[[Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg|thumb|[[Snežinka|Snežinke]] so zelo poznan primer, pri katerem majhne razlike v ''rasti kristalov'' povzročijo različne [[Kochova snežinka|geometrije]].]]
[[Image:Crystallized honey.jpg|thumb|Kristaliziran [[med]]]]
'''Kristalizacija''' je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v [[plin]]u, v talini ali [[raztopina|raztopini]]. V kemijski tehniki je najpomembnejša operacija kristalizacija iz raztopin. Široka uporaba kristalizacije iz raztopin v industriji temelji na dejstvu, da so kristali navadno čistejši od raztopine, iz katere so nastali, in da so tista oblika snovi, ki je primerna za skladiščenje, transport in uporabo. Pri prenosu snovi iz taline, plinske zmesi ali raztopine želimo pridobiti kristale, ki ustrezajo zahtevnim tržnim standardom, kot so velikost in porazdelitev delcev, belina, trdota, specifična površina, nasipna teža, sestava, vlažnost
Pri kristalizaciji iz raztopin nastopa ravnotežje tekoče – trdno. Dosežemo ga, ko postane matična lužnica nasičena. Po [[Gibbsovo fazno pravilo|Gibbsovem faznem pravilu]] je število prostostnih stopenj enako 2, vendar je neodvisna spremeljivka le ena, in sicer [[topnost]] (y). Vseh spremenljivk je štiri (P, T, y in x =1). Topnost kot funkcijo [[temperatura|temperature]] lahko prikažemo v diagramih s krivuljami, ki so za različne snovi različne.
▲Topnost kot funkcijo temperature lahko prikažemo v diagramih s krivuljami, ki so za različne snovi različne. V večini primerov topnost s temperaturo narašča, včasih je od temperature skoraj neodvisna ali pa celo pada. Če tvori raztopljena snov s topilom solvate, je topnostna krivulja lomljena in pripada vsak del drugemu solvatu.
[[Kategorija:Kristalografija]]
|