Cesarica Genšo: Razlika med redakcijama

dodanih 59 zlogov ,  pred 3 meseci
pravopis
m (slog, replaced: Sujko → Suiko (2) AWB)
(pravopis)
 
{{Infopolje Kraljevska oseba|name=Genšo|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=3. oktober 715 – 3. marec 724|predecessor=[[Cesarica GenmejGenmei|GenmejGenmei]]|successor=[[Cesar Šomu|Šomu]]|house=Jamato|father=Princ Kusakabe|mother=[[Cesarica GenmejGenmei]]|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|burial_place=''Nahojama no niši no misasagi'' (Nara)}}'''Cesarica Genšo''' &nbsp;(元正天皇 ''Genšo-tenno'', 680 – 22. maj 748) &nbsp;je 44. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/044/index.html 元正天皇 (44)]</ref> &nbsp;v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 56.</ref> Ostaja edina cesarica regentka v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki je naziv podedovala od druge cesarice regentke in ne od moškega predhodnika. Vladala je med leti 715 in 724.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp. 271–272; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. pp. 140–141; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 65–67.|page=65}}</ref>
 
V japonski zgodovini je bila Genšo peta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice [[Cesarica Suiko|Suiko]], [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/SajmejSaimei]], [[Cesarica Džito|Džito]] in GenmejGenmei. Po njej so sledile [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica MejšoMeišo|MejšoMeišo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]].
 
== Tradicionalna zgodba ==
Pred vzponom na [[krizantemin prestol]] je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> &nbsp;Hidaka''-hime''.<ref>Brown, p. 271.</ref>
 
Genšo je bila starejša sestra [[Cesar Monmu|cesarja Monmuja]] &nbsp;in hčerka princa Kusakabeja s cesarico GenmejGenmei, zaradi česar &nbsp;je bila vnukinja [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in cesarice Džito po očetu in pravnukinja [[Cesar Tendži|cesarja Tendžija]] po materi.<ref>Brown, pp. 271–272.</ref>
 
=== Dogodki tekom življenja cesarice Genšo ===
Nasledstvo cesarice Genšo na prestolu naj bi bilo regentstvo, dokler princ Obito, sin cesaričinega mlajšega brata, cesarja Monmuja, ne bi dosegel zrelosti za zsedbo prestola. Obito kasneje postane cesar Šomu.
 
Obita je leta 714 cesarica GenmejGenmei imenovala za kronskega princa. Naslednje leto je cesarica v svojih 50. letih abdicirala v korist svoje hčerke Genšo. Obito je imel takrat 14 let.
 
* '''715''' (''RejkiReiki, 1. leto, 9. mesec''): V 7. letu vladavine cesarice Genmej Genmei&nbsp;(元明天皇七年) le-ta abdicira in nasledstvo (''senso'') je prejela njena hčerka, ki je držala prestol za mlajšega brata. Kmalu zatem je kot cesarica regentka Genšo zasedla prestol (''sokuj'').<ref>Brown, pp. 271–272; Varley, pp. 44, 141; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref>
 
Obito je ostal kronski princ in naslednik na prestolu. Fudživara no Fuhito je ostal na svojem visokem dvornem položaju do smrti leta 720. Po smrti si je veliko njegove moči nabral princ Nagaja, vnuk cesarja Tenmuja in bratranec cesarice Genšo. Ta moč je bila povod za kasnejše spore med Nagajom in Fuhitovimi štirimi sinovi med vladavino cesarja Šomuja.
 
Pod vladavino cesarice Genšo so leta 720 dokončali kroniko ''[[Nihon Šoki]], ''prvo japonsko zgodovinsko knjigo. Organizacija pravnega reda ''[[ricurjo]]'' &nbsp;se je pod iniciativo Fuhita nadaljevala do njegove smrti. Te zakonike in kodekse je uveljavil Fudživara no Nakamaro, Fuhitov vnuk, in jih objavil kot ''[[Joro ricurjo]]'' &nbsp;pod Fuhitovim imenom. Sistem obdavčenja, ki je veljal še iz časa cesarice Džito v 7. stoletju več ni bil učinkovit. Za reševanje primanjkljaja je leta 723 princ Nagaja uveljavil "Zakon o posedovanju v treh generacijah". Pod tem zakonom so smeli posedovati na novo kultivirano zemljo samo tri generacije, potem pa jo vrniti državni vladi. Zakon naj bi spodbujal kultivacijo nove zemlje, a so ga po 20 letih opustili.
 
Cesarica Genšo je vladal devet let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. March 27, 2007.</ref> Cesarica GenmejGenmei, ki jo je na prestolu nasledila prav Genšo, ostaja edina izjema tega konvencionalnega argumenta.
 
Leta 724 je abdicirala v korist svojega nečaka, ki je postal cesar Šomu. Genšo je še 25 let živela v pokoju, kjer se ni poročala ali imela otrok. Umrla je pri 65 letih.<ref>Varley, H. Paul. ''Jinnō Shōtōki'', p. 141.</ref>
 
Cesaričin grob se nahaja v [[Nara (mesto)|Nari]]. &nbsp;Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v Nari. &nbsp;Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej z uradnim imenom &nbsp;''Nahojama no niši no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> &nbsp;Njen cesarski ''misasagi'' lahko obiščemo v soseski Narazaka-čo v Nari.<ref>[http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html Genshō's ''misasagi'' – image] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226045212/http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html|date=December 26, 2007}}</ref><ref>[http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf Genshō's ''misasagi'' – map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227162302/http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf|date=February 27, 2008}}</ref>
 
=== Kugjo ===
''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje MejdžiMeidži|obdobjem MejdžiMeidži]].
 
Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice GenmejGenmei so vrh organa ''[[DajdžoDaidžo-kan]]'' sestavljaliː
 
* ''DajdžoDaidžo-dajdžindaidžin'' (''Či-dajdžo-kandži'' 知太政官事), Toneri''-šinno'' &nbsp;(princ Toneri) (舎人親王). (9. sin cesarja Tenmuja) <ref name="b272">Brown, p. 272.</ref> 720-735
* ''SadajdžinSadaidžin'', Isonokmi no Maro (石上麻呂). 708-717
* ''UdajdžinUdaidžin'', Fudživara no Fuhito (藤原不比等). 708-720; princ NagajaNagaia (長屋王). 721-724
* ''DajnagonDainagon'', Abe no Sukunamaro (阿倍宿奈麻呂). 718-720; princ NagajyaNagaia (長屋王). 718-721; Tadžihi no Ikemori (多治比池守). 721-730
 
== Ere nengo v času vladavine Genšo ==
Leta vladavine cesarice Genšo sovpadajo z več imeni dob (''[[nengo]]'').<ref>Titsingh, p. 65.</ref>
 
* ''[[Obdobje RejkiReiki|RejkiReiki]]'' (715-717)
* ''[[Obdobje Joro|Joro]]'' (717-724)
* ''[[Obdobje Džinki|Džinki]] &nbsp;''(724-729)
 
== Opombe ==