Judo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 146.212.62.249 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika A09090091
Oznaka: vrnitev
Vrstica 55:
=== Razvoj juda ===
 
V nekaj letih je judo postal izredno priljubljen, tako med novimi učenci, kot med učenci in mladimi mojstri nekdanjih veščin ju jutsuja. Seveda je prihajalo tudi do trenj med »pravovernimi« pristaši starih veščin in novodobnimi judoisti. A judo je pridobil družbeni ugled kot moderna in civilizirana veščina, tako da je prepoznavnost starih veščin pospešeno izginjala; judo je začel nadomeščati ju jutsu kot glavno obliko goloroke borbe, tudi zaradi uvedbe v javni šolski sistem. Judo se je tudi ves čas dopolnjeval in razvijal, odpravljale so se mnoge pomanjkljivosti, kot npr. borba na tleh, ki je judo sprva ni vseboval. Postopno se je do začetkov 20. stoletja, s pomočjo še živečživečih mojstrov veščin ju jutsuja, izoblikoval enotni in sistematično urejeni učni program.
 
Kano je, podobno kot baron De Coubertin, proučeval tudi teorijo modernega športa v Evropi, nanj so vplivala predvsem angleška načela sodelovanja za skupni cilj in osebnega žrtvovanja za splošno dobro ter idejo moštvenega duha. Koncept športa je bil dotedaj na Japonskem neznan, zaradi pozitivnih vrednot, ki jih vsebuje, pa se je Kano zavzemal za oblikovanje in širjenje športov nasploh ter tako bil začetnik modernega športa na Japonskem. Tudi svoj judo je delno oblikoval po zahodnjaških športnih načelih, saj odražajo globljo miselnost, ki je bila del azijske filozofije Zen, močno vpletene v japonsko družbo, hkrati pa delno predstavljajo bolj humano obliko nekdanjih vojaških načel [[bušido|bušida]]. V judo, ki je že v osnovi poznal prosto nadzorovano borbo, kakor tudi občasna tekmovanja, se je kmalu vnesel element modernih športnih tekmovanj s pravili in točkovanjem. Kanov namen je bil uvesti športno-temovalni vidik kot dopolnilo širši veščini.