Sanskrt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m pp gt; pp AWB AWB |
||
Vrstica 25:
}}
[[Slika:Rigveda MS2097.jpg|310px|thumb|right|Rokopis [[Rigveda|ṛgvede]] v pisavi [[devanagari|devanāgarī]]]]
'''Sanskŕt''' ([[devanagari|devanāgarī/nāgarī]] ''{{Unicode|saṃskṛta}}'') je klasični [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] ter klasični jezik [[hinduizem|hinduizma]] in drugih indijskih [[religija|religij]]. Spada v skupino [[indoevropski jeziki|indoevropskih]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in je eden od [[uradni jezik|uradnih jezikov]] v [[Indija|Indiji]].
{{slog}}
Vrstica 47:
== Pisave in abeceda ==
Pisava je imela v indijski kulturi v glavnem drugotno vlogo, najpomembnejša pa je bila ustna predaja. Prvenstveno so se brahmani (''{{IAST|brahman}}'' - pripadnik razreda ljudi, ki se je ukvarjal s prenosom znanja; svečenik) učili dela na pamet skupaj s komentarji in jih predajali od učitelja na učenca. Najstarejša vedska književnost se imenuje šruti (''{{IAST|śruti}}'' - poslušanje), poznejša književnost iz hindujske tradicije pa se imenuje smrti (''{{IAST|smṛti}}'' - pomnjenje). Prav tako budistična književnost svoje učenjake imenuje ''naslušane'', ne pa načitane.
Kljub temu pa je pisava že dolgo prisotna v indijski kulturi. Delo Vasišthadharmasutra
(''{{IAST|vāsiṣṭhadharmasūtra}}'' - zakonik Vasišthe) omenja pisane listine kot pravni dokaz, kar dokazuje da se je pisava uporabljala že okrog leta 750 pr. n. št.
=== Indijske pisave ===
Vrstica 200:
Imena črk so:
* ''{{IAST|akāra}}'', ''{{IAST|ākāra}}'', ..., ''{{IAST|kakāra}}'', ''{{IAST|khakāra}}'', ... ''{{IAST|sakāra}}'', ''{{IAST|hakāra}}''. Imena so zloženke iz dveh komponent: črke same in ''{{IAST|kāra}}'' (tisto, kar dela; označevalec; maker).
▲* izjema je črka '{{IAST|r}}', ki se imenuje repha (''{{IAST|repha}}'' - renčanje; snarl)
* glasova '{{IAST|ṃ}}' in '{{IAST|ḥ}}' se imenujeta sta anusvara (''{{IAST|anusvāra}}'' - izza-glas; after sound) in visarga ali visardžanija (''{{IAST|visarga}}'', ''{{IAST|visarjanīya}}'' - oboje pomeni izpust; emission; discharge).
V abecednem redu imata anusvara in visarga izjeme:
* če anusvari sledi zvočnik ali sibilant, se le-ta v abecednem redu nahaja pred '{{IAST|k}}', kot je prikazano v tabeli. Če pa anusvari sledi zapornik, se nahaja na istem mestu kot nosnik, ki ustreza zaporniku (zaporniku '{{IAST|dh}}' ustreza nosnik '{{IAST|n}}', torej se beseda ''{{IAST|saṃdhi}}'' nahaja na mestu, kjer bi bil ''sandhi'').
* če visargi sledijo sibilanti '{{IAST|ḥś}}', '{{IAST|ḥṣ}}', '{{IAST|ḥs}}', potem so v abecednem redu na položaju, kot da bi bili '{{IAST|śś}}', '{{IAST|ṣṣ}}', '{{IAST|ss}}'.
=== Izgovorjava ===
Sanskrt je fonetičen jezik in vsaka glasovna sprememba se tudi zapiše.
==== Samoglasniki ====
Vrstica 252 ⟶ 249:
Izgovorjava anusvare je odvisna od soglasnika, ki ji sledi:
* če anusvari sledi zapornik, se izgovarja kot ustrezni nosnik iz iste vrstice;
* če pa sledijo zvočniki, sibilanti ali zveneči pridih, kjer ne pride do zapore ustne votline, pa tudi anusvaro izgovorimo bolj odprto, podobno francoskim nosnim samoglasnikom (''on'', ''en'', ''un'', itd.)
|-
Vrstica 271 ⟶ 267:
|align="center"|{{IAST|k, kh, g, gh, ṅ}}
|align="center"|velari
|izgovorijo se s pridvigom jezične ploskve proti zadnjemu nebu; '{{IAST|k}}' in '{{IAST|g}}' kot v slovenščini; za '{{IAST|kh}}', '{{IAST|gh}}' in '{{IAST|ṅ}}'
|-
|align="center"|{{IAST|c, ch, j, jh, ñ}}
|align="center"|palatali
|izgovorijo se z dvigom jezika na mehko nebo; '{{IAST|c}}' in '{{IAST|j}}' kot slovenska ''č'' in ''dž''; za '{{IAST|ch}}', '{{IAST|jh}}' in '{{IAST|ñ}}'
|-
|align="center"|{{IAST|ṭ, ṭh, ḍ, ḍh, ṇ}}
|align="center"|retrofleksi
|izgovorijo se z dvigom konice jezika na trdo nebo med zobmi in mehkim nebom; položaj jezika je podoben kot pri angleški besedi ''try'' - tako pri izgovorjavi besede ''{{IAST|maṇḍala}}'' jezik pri zlogu '{{IAST|ṇḍa}}' ni na zobeh, pač pa precej više; v slovenščini teh glasov ni; za '{{IAST|ṭh}}', '{{IAST|ḍh}}' in '{{IAST|ṇ}}'
|-
|align="center"|{{IAST|t, th, d, dh, n}}
|align="center"|dentali
|izgovorijo se s konico jezika ob zobeh; '{{IAST|t}}', '{{IAST|d}}' in '{{IAST|n}}' kot v slovenščini; za '{{IAST|th}}' in '{{IAST|dh}}'
|-
|align="center" style="border-bottom:1.5px solid black;"|{{IAST|p, ph, b, bh, m}}
|align="center" style="border-bottom:1.5px solid black;"|labiali
|style="border-bottom:1.5px solid black;"|izgovorijo se ob udeležbi ustnic; '{{IAST|p}}', '{{IAST|b}}', in '{{IAST|m}}' kot v slovenščini; za '{{IAST|ph}}' in '{{IAST|bh}}'
|-
|align="center"|{{IAST|kh, ch, ṭh, th, ph}}
Vrstica 448 ⟶ 444:
<sup>2</sup> sestavljeni samoglasniki se izgovarjajo na dveh mestih: '{{IAST|e}}' in '{{IAST|ai}}' sta velara in palatala, '{{IAST|o}}' in '{{IAST|au}}' pa velara in labiala,
<sup>3</sup> glas '{{IAST|v}}' je dento-labial; pravi labial je le kadar se izgovarja kot ''w'',
==== Naglas ====
Vrstica 458 ⟶ 454:
Pri navajanju imen, naslovov in terminov iz sanskrta jih prilagodimo slovenščini v pisavi, spolu in številu. Zaradi točnejše izgovorjave in lažjega iskanja jih ob prvi omembi zapišemo v oklepaju v debelni obliki in mednarodni transliteraciji.
Črke mednarodne transliteracije prilagodimo slovenščini tako, da zamenjamo {{IAST|'ṛ'}} z ''r'' (zlogotvorni), {{IAST|'ḷ'}} z ''l'' (zlogotvorni), {{IAST|'ṃ'}} z ''m'' pred labiali, sicer pa z ''n'', {{IAST|'ḥ'}} s ''h'', {{IAST|'c'}} s ''č'', {{IAST|'ch'}} s ''čh'', {{IAST|'j'}} z ''dž'', {{IAST|'jh'}} z ''džh'', {{IAST|'ṅ'}} z ''n'' (kot v besedi ''banka''), {{IAST|'ñ'}} z ''n'' (palatalni), {{IAST|'ś'}} s ''š'', {{IAST|'ṣ'}} s ''š'' ter {{IAST|'y'}} z ''j''.
Pridih se pri izgovorjavi razločno sliši, zato glasove s pridihom pišemo tudi v poslovenjeni obliki. Prav tako pustimo dvojne soglasnike; oba soglasnika se izgovarjata vsak zase, kot v slovenščini v besedi ''oddaja''.
Vrstica 610 ⟶ 606:
{{InterWiki|code=sa}}
{{normativna kontrola}}▼
{{škrbina o jeziku}}
Vrstica 619 ⟶ 617:
[[Kategorija:Ogroženi jeziki]]
[[Kategorija:Sanskrt|*]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||