Trenta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m -np AWB |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
[[Slika:Farmhouse upper Trenta Soca 06052006 63.jpg|thumb|310px|Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti]]
'''Trenta''' je [[ledenik|ledeniška]] [[dolina]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in predstavlja najvišji predel [[Soška dolina|Soške doline]].
==Geografija ==
Vrstica 10:
Iz glavne doline se zajeda nekaj slikovitih stranskih dolin: [[dolina Lepene|Lepena]], Vrsnik, Zadnjica, Mlinarica, če naštejemo samo najpomembnejše. V spodnjem delu so naselja Soča, Vrsnik, Na Skali, [[Lemovje]] in Lepena.
V Trenti je kraški izvir reke [[Soča|Soče]] (990 [[m3/m]]) s povprečno letno temperaturo 4
Gore nad Trento so ene najveličastnejših. So divje, v spodnjem delu poraščene s strmimi gozdovi, nad njimi so travnata pobočja in na koncu strme stene in ošiljeni skalni vrhovi. Ker ima Trenta nizko nadmorsko višino (med 480 in 780 m), so pristopi nanje dolgi in naporni, razen izjem, nanje ne vodijo označene [[planinska pot|planinske poti]]. Tukaj se je razvilo trentarsko brezpotno gorništvo.
== Zgodovina ==
V [[Trentarski muzej|Trentarskem muzeju]] <ref>http://www.slovenia.info/si/muzej/Dom-Trenta-Informacijsko-sredi%C5%A1%C4%8De-Triglavskega-narodnega-parka.htm?muzej=9924&lng=1</ref> je prikazana zgodovinska, etnološka in kulturna dediščina Trente.
Prvi pisni viri iz 14. st. omenjajo trentarsko planino Trebiščino, ki je bila v posesti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. O naselitvi doline govorijo pisni viri iz 15. st. ko se je začelo [[fužinarstvo]]. Prvi fužinarji in rudarji naj bi bili vojaški begunci in kaznjenci iz [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]], na kar naj bi spominjalo ime Trident - Trento v Poadižju. Po drugih virih pa naj bi ime Trenta izhajalo iz kulturne dediščine [[staroselci|staroselc]]ev.
Različne [[fužine]] so delovale do leta 1778. Železovo rudo so kopali nad Zapodnem, pod Veliko Dnino in pod Pelci. Po propadu železarstva se je veliko ljudi odselilo, ostali pa so se preživljali s [[planšarstvo]]m in kmetijstvom. V Trenti je zavladala revščina in izseljevanje se je nadaljevalo vse do druge polovice 19. stoletja.
Ob prelomu iz 15. v 16. stoletje je ozemlje prešlo izpod Beneške v [[Habsburžani|Habsburško]] upravo, formirala pa sta se zaselka [[Soča, Bovec|Soča]] in [[Trenta (naselje)|Trenta]] (razloženo naselje). Leta 1869 je v dolini živelo 357 prebivalcev, ki so na svojih pašnikih gojili okoli 10.000 [[koza|koz]] in [[ovca|ovc]]. Zaradi osipa prebivalstva in sprememb v gospodarstvu je bilo 100 let kasneje zabeleženih le 1000 glav drobnice, mnogi nekdanji pašniki pa so se zarasli z [[gozd]]no vegetacijo. Leta 1906 je bila zgrajena cesta med [[Bovec|Bovcem]] in naseljem Trenta, leta 1915 pa zaradi vojaških potreb še Vršiška cesta, ki povezuje dolino s [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], tj. [[Primorska|Primorsko]] z [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Med letoma 1911 in 1966 je v Trenti delovala osnovna šola, v 60. letih 20. stoletja pa se je začel razvijati turizem.
Gorništvo in turizem sta se začela razvijati v 19. stoletju. Trenta je postala pravo odkritje predvsem za botanike in gornike. V Trenti so delali Baltazar Hacquet, Albert Bois de Chesne, Rudolf Baumbach, dr. Henrik Tuma in dr. Julius Kugy.
Vrstica 30:
* V zadnji Trenti si je vredno ogledati slap ob poti na planino Zapotok, ki je najvišji slap v TNP ter gozdni rezervat Zapodnem, značilne trentarske hiše in širna prodišča.
* Sledi izvir Soče in pričetek Soške poti. Izven te poti, ob glavni cesti je pogleda vreden balvan pti Tonu.
* Ob cesti na [[Vršič]] je spomenik alpinistu [[Julius Kugy|Juliusu Kugyju]], ki ga je postavila [[Planinska zveza Slovenije]] (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je [[kipar]] [[Jakob Savinšek]]. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, [[Alpinetum Julijana]] (ustanovljen leta 1926).
* Takoj za tem si je potrebno ogledati sotesko [[Mlinarica|Mlinaric]]e, ki je levi pritok Soče in je izdolbla slikovit [[kanjon]] s [[slap]]om na koncu.
* Mimo [[balvan]]a pri Furlanu pridemo do [[Botanični vrt Alpinum Juliana|botaničnega vrta Alpinum Juliana]]. V bližini so še: spominska plošča pomembnim gorskim vodnikom, leseno in Tožbarjevo znamenje in slap za Juliano.
* V zaselku Pri Cerkvi se spoznamo s [[fužinarstvo]]m in [[železarstvo]]m ter si ogledamo [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] Sv. Marije Lavretanske.
* Če nadaljujemo po glavni cesti mimo balvana pri Pavru pridemo do vojaškega [[Pokopališče|pokopališč]]a. Če pa gremo po Soški poti, ki tukaj poteka po desnem bregu, pa ob primerni vodnatosti lahko opazujemo slapove na hudourniku, ki priteče izpod Plešivca.
* V bližini sotočja z Zadnjico (tudi Krajcarico), Soča naredi nekaj slapišč na poti preko [[morena|moren]]skega nasipa.
* V dolini [[Zadnjica|Zadnjici]], je ob poti na Kriške pode slap na Belem potoku. Tudi sicer je dolina ena najlepših v Julijskih Alpah, dno pokrivajo senožeti, obkrožajo pa jo mogočne gore [[Pihavec]], [[Bovški Gamsovec]], [[Triglav]], [[Kanjavec]], [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]] in še mnogi drugi.
* Vas Na Logu predstavlja osrednji del doline Trente. Tukaj je tudi Informacijsko središče [[TNP]] s [[Trentarski muzej|Trentarskim muzejem]].
* Soška pot od tu dalje dolvodno poteka po levem bregu Soče, kjer v Spodnji Trenti prečka podor pri Plajerju, na nasprotnem bregu pa se vidi podor pod Berebico. Oba posledica potresne aktivnosti na tem območju.
* Pri vasi [[Vrsnik]] se nahajajo Mala korita Soče, na levem pritoku pa korita Vrsnika s slapiči. Še malo više v [[Vas na Skali|Vasi na Skali]] so imenitni slapovi na Suhem potoku. Kratko in strmo dolino prekrivajo gozdovi, pašne planine so že v visokogorju.
* Sledi ogled cerkve in vojaškega pokopališča v vasi [[Soča (vas)|Soča]], pred cerkvijo pa stoji tudi mogočna [[lipa]].
* Tukaj pa se začne še ena leva stranska dolina, to je [[Lepena]]. V njej najdemo izvir, slap in korita Lepenjice in na potoku Šunik "vodni gaj" s slapovi in tolmuni.
▲* Kmalu za vasjo Soča so znamenita Velika korita Soče.
▲* Tukaj pa se začne še ena leva stranska dolina, to je [[Lepena]]. V njej najdemo izvir, slap in korita Lepenjice in na potoku Šunik "vodni gaj" s slapovi in tolmuni.
* Tik pred koncem doline, preden se Soča izvije na bovško ravnino ustvari Korita pri Kršovcu.
Vrstica 68 ⟶ 53:
Območje doline Trenta v celoti leži v Triglavskem narodnem parku in obsega 17% njegove površine.
Tukaj stalno živi: v Lepena 31, v Soči 110 in v Trenti: 92 prebivalcev. (Podatki KS Soča-Trenta, 2011).
Gospodinjstev je v Lepeni 19, v Soči 71 in v Trenti 44. Družin pa v Lepeni 7, v Soči 41 in Trenti 31. (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002)
Vrstica 105 ⟶ 90:
{{opombe}}
* Trenta, Kraljevska dolina Julijskih Apl, priloga PV 20111/10, PZS
== Glej tudi ==
* [[Soška pot]]
Vrstica 118 ⟶ 101:
{{Zbirka|Category:Soča|Soča}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
Vrstica 124 ⟶ 108:
[[Kategorija:Doline v Sloveniji]]
[[Kategorija:Posočje]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||