Sinkinezija: Razlika med redakcijama

Nevron ima majhen potencial regeneracije. Ko se nevron med celjenjem napačno poveže oziroma ko se delež vlaken (okoli 50 %) poveže z vlakni drugega nevrona, pride do t. i. fenomena ''miswiringa''.<ref>{{cite journal |authorauthor1=Naisberg Y., |author2=Avnon M. in |author3=Weizman A.|title=Biophysical shunt theory for neuropsychopathology. Part II: Neuronal network miswiring|journal=Med. Hypotheses|year=1996|volume=46|issue=6|pages=517-21|pmid=8803934}}</ref> Gre za nevronska omrežja, ki so zmožna producirati stranske poti in so nadomestitev za izgubljeno oživčenje. To vodi do pomembnega obvoda signala in spremenjenega živčnega prevajanja (nevrokondukcije), spremenjene biosignalne orientacije, smeri in distribucije ter zato do napačnega prenosa informacije. V praksi to pomeni, da [[živčni končič]]i namesto točno določenih mišic oživčujejo med drugim tudi druge, »neprave« mišice, ki jih v normalnih okoliščinah ne bi oživčevali. Rezultat je, da živčni končiči prejmejo ukaz za hoten gib, prav tako pa isti ukaz teče tudi po napačno vezanih nevronih, ki posledično inducirajo nehotene gibe v drugih mišičnih skupinah.

Redko, kot npr. pri [[Kallmanov sindrom|Kallmanovem sindromu]] ali [[Marcus-Gunnov fenomen|Marcus-Gunnovem fenomenu]], je sinkinezija podedovana in ne pridobljena.<ref>{{cite journal|authorauthor1=Kaplan J.D., |author2=Bernstein J.A., |author3=Kwan A. in |author4=Hudgins L.|title=Clues to an early diagnosis of Kallmann syndrome|journal=American Journal of Medical Genetics Part A|year=2010|volume=152A|issue=11|pages=2796–2801|doi=10.1002/ajmg.a.33442}}</ref><ref>{{cite journal|authorauthor1=Yamada K., |author2=Hunter D.G., |author3=Andrews C. in |author4=Engle E.C.|title=A Novel kif21a Mutation in a Patient With Congenital Fibrosis of the Extraocular Muscles and Marcus Gunn Jaw-Winking Phenomenon|journal=Arch Ophthalmol.|year=2005|volume=123|issue=9|pages=1254-1259|doi=10.1001/archopht.123.9.1254}}</ref>

Najpogosteje se pojavijo po paralizi [[obrazni živec|obraznega živca]] (n. facialisa; VII. živec), tako paralizo pa imenujemo [[Bellova paraliza]].<ref>{{cite journal |authorauthor1=Beurskens, C.H. & |author2=Heymans, P.G. |title=Mime therapy improves facial symmetry in people with long-term facial nerve paresis: a randomised controlled trial.|journal=Aust. J. Physiother. |year=2006 |volume=52 |issue=3 |pages=177-83|pmid=}}</ref>

To nastane pri interakciji abducentnega živca in ene veje okulomotoričnega živca. Hotena aktivacija abducentnega živca, ki normalno povzroči abdukcijo očesa, povzroči nehoteno aktivacijo inervacijskega območja okulomotoričnega živca, zaradi česar se zrklo adducira in veka elevira.<ref>{{cite journal|authorauthor1=Buckley E.G., |author2=Ellis F.D., |author3=Postel E. in |author4=Saunders T.|title=Postraumatic Abducens to Oculomotor Nerve Misdirection|journal=Journal of AAPOS|year=2005|volume=9|issue=1|pages=12-16|pmid=}}</ref>

Gre za povezavo med abducentnim in okulomotoričnim živcem, zaradi katerega pride do ciliarne konstrikcije – zoženja [[zenica|zenice]].<ref>{{cite journal |authorauthor1= Pfeiffer N., |author2=Simonsz H.J. in |author3=Kommerell G.|title=Misdirected regeneration of abducens nerve neurons into the parasympathetic pupillary pathway. |journal=Graefe's Archive for Clinical and Experimental Ophthalmology|year=1992|volume= 230|issue=2|pages=150-153|pmid=}}</ref>

V tem primeru gre za hoteno aktivacijo trohlearnega živca (očesna depresija in abdukcija), ki aktivira nehoten gib retrakcije veke zaradi aktivacije veje okulomotoričnega živca.<ref>{{cite journal|authorauthor1=Kothari M., |author2=Hussain A., |author3=Kar D. in |author4=Toshniwal S.|title=Primary superior oblique muscle-levator muscle synkinesis|journal=Journal of AAPOS|year=2007|volume=11|issue=2|pages=204-5|pmid=}}</ref>

Po poškodbi lobanje veja trivejnega živca, ki normalno pokriva območje motoričnega oživčenja [[žvečne mišice|žvečnih mišic]], reinervira mišice, vključene v abdukcijo zrkla. Pojavi se nehotena abdukcija prizadetega očesa med samim žvečenjem pri jedi.<ref>{{cite journal|authorauthor1=McGovern S.T., |author2=Crompton J.L. in |author3=Ingham P.N.|title=Trigemino-abducens synkinesis: an unusual case of aberrant regeneration.|journal=Australian and New Zealand Journal of Ophthalmology|year=1986|volume=14|issue=3|pages=275–279|pmid=}}</ref>

Po kirurški intervenciji žvečne mišice lahko reinervira obrazni živec na mestu prejšnjega oživčenja trivejnega živca. To stanje lahko povzroči šibkost žvečnih mišic med samim žvečenjem, prav tako pa spremeni obrazno mimiko, saj že mežikanje povzroči nehotene kontrakcije obraznih in žvekalnih mišic.<ref>{{cite journal|authorauthor1=Rubin D.I., |author2=Matsumoto J.Y., |author3=Suarez G.A. in |author4=Auger R.G.|title=Facial trigeminal synkinesis associated with a trigeminal schwannoma.|journal=Neurology |year=1999|volume=53|issue=3|pages=635-637|pmid=}}</ref>

Manj pogosto pa strokovnjaki navajajo pojav sinkinezije tudi na [[roka]]h in [[noga]]h. En primer je bil naveden pri bolniku s sumom na [[Creutzfeldt-Jakobova bolezen|Creutzfeldt–Jakobovo boleznijo]], pri katerem se je sinkinezija pojavila homolateralno med izvrševajem giba na drugi strani telesa. Prav tako je pacient izvajal zrcalne gibe kontralateralno. Patofiziologija za to vrsto sinkinezije ni znana, možen vzrok bi lahko bila disfunkcija sekundarnega motoričnega nevrona in dorzalne premotorične skorje pri spongioformni degeneraciji [[siva substanca|sive substance]].<ref>{{cite journal |author last=Park, I.S.| ''sfirst=In-Seok sod.''| last2=Song | first2=In-Uk | last3=Lee | first3=Sang-Bong | last4=Lee | first4=Kwang-Soo | last5=Kim | first5=Hee-Tae | last6=Kim | first6=Joong-Seok | title=Mirror movements and involuntary homolateral limb synkinesis in a patient with probable Creutzfeldt-JakobCreutzfeldt–Jakob disease | journal=Clin.Clinical Neurol.Neurology and Neurosurgery Neurosurg.|year=2009| volume=111 | issue=4 |pages year=380-3832009 |pmid doi=10.1016/j.clineuro.2008.11.005 | pages=19101077380–383}}</ref>

Globalne sinkinezije ali motorična irradiacija je nehoten gib, ki nastane zaradi sočasne aktivacije mišične skupine ob hoteni aktivaciji nasprotnega uda. [[Elektromiografija|Elektromiografski]] (EMG) vzorci pri bolnikih, ki so preboleli [[možganska kap|možgansko kap]], so strokovnjaki primerjali z zdravimi osebami, rezultati pa so pokazali, da se globalne sinkinezije pojavljajo pogosteje pri bolnikih po preboleli možganski kapi, predvsem pa so prizadete [[upogibalka|upogibalke]] proksimalnega sklepa kontralateralno.<ref>{{cite journal |author last=Hwang, I.S.| ''sfirst=Ing-Shiou sod.''| last2=Tung | first2=Li-Chen | last3=Yang | first3=Jeng-Feng | last4=Chen | first4=Yi-Ching | last5=Yeh | first5=Chun-Yu | last6=Wang | first6=Chun-Hou | title=Electromyographic analysesAnalyses of globalGlobal synkinesisSynkinesis in the pareticParetic upperUpper limbLimb afterAfter Stroke stroke| journal=Phys.Physical Therapy Ther.|year=2005| volume=85 | issue=8 |pages date=755–7652005-08-01 |pmid doi=1604842310.1093/ptj/85.8.755 | pages=755–765}}</ref>

Je učinkovita metoda pri 70 % prizadetih in stopnja sinkinezije se očitno zmanjša po 7 mesecih.<ref>{{cite journal |authorauthor1=Brach J.S., |author2=VanSwearingen J.M., |author3=Lenert J. in |author4=Johnson P.C. |title=Facial neuromuscular retraining for oral synkinesis |journal=Plast. Reconstr. Surg.|year=1997|volume=99|issue=7|pages=1922-1931|pmid=9180715|doi=10.1097/00006534-199706000-00017}}</ref> Gre za terapijo, ki temelji na ideji, da je funkcija nevronov dinamična. Pravi, da nevroni oz. njihovi izrastki rastejo ali se razširjajo, če dobivajo primeren dražljaj. Po drugi strani pa atrofirajo, če ne prejemajo nobenih dražljajev. Da se sinkinezija omili na podlagi te ideje, paciente učijo tehnik, kako povečati frekvenco hotenih gibov in zmanjšati frekvenco nehotenih gibov. Kot primer lahko navedemo, če pacientu nehoteno miga čeljust med mežikanjem, ga naučimo, da hoteno ustavi žvekalne mišice med samim mežikanjem.

Je sredstvo, ki se šele od pred kratkim uporablja za zdravljenje sinkinezij. Je toksin [[bakterije]] ''[[Clostridium botulinum|C. botulinum]]'' in preprečuje zlivanje presinaptičnih mešičkov s presinaptično špranjo, zaradi česar pacient določenega giba ne more izvesti. Sprva so ga uporabljali za utišanje hiperkinezij po [[omrtvelost]]i obraznega živca, kasneje pa se je razširila uporaba tudi za stanja po omrtvelosti obraznega živca, za lajšanje simptomov sinkinezij in posledično zmanjšanje oz. odstranitev obsega neželenih gibov. Simptomi so po aplikaciji botoksa izginili v dveh do treh dneh. Ker pa ima botoks kratko obdobje učinkovanja, morajo pacienti prejeti terapijo z botoksom na vsake 3 mesece.<ref>{{cite journal |authorauthor1=Ito H., |author2=Ito H., |author3=Nakano S., |author4=Kusaka H.|title=Low-dose subcutaneous injection of botulinum toxin type A for facial synkinesis and hyperlacrimation|journal=Acta Neurologica Scandinavica|year=2007|volume=115|issue=4|pages=271-74|doi=10.1111/j.1600-0404.2006.00746.x}}</ref> Znani so pa tudi primeri, pri katerih so sinkinezije izginile po aplikacije treh odmerkov botoksa.