Newyorška podzemna železnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
osnovne informacije (prevod angleškega uvoda)
(ni razlike)

Redakcija: 22:22, 18. junij 2021

Newyorška podzemna železnica (angleško New York City Subway) je sistem podzemne železnice v lasti mesta New York, ki ga upravlja mestna uprava za promet (New York City Transit Authority),[1] pridružena agencija Metropolitanske uprave za promet (Metropolitan Transportation Authority, MTA) pod nadzorom zvezne države.[2] Je podzemna železnica z največ postajami na svetu in ena najbolj prometnih ter najstarejših, odprta 27. oktobra 1904.[3] Ima 472 postaj v obratovanju (424, če štejemo skupaj postaje, povezane s koridorji),[4] ki so razporejene po okrožjih Manhattan, Brooklyn, Queens in Bronx.

Vlak na progi E na postaji 42nd Street–Port Authority Bus Terminal

Večino svojega obstoja izvaja prevoze 24 ur na dan in je po letnem številu potnikov najprometnejša podzemna železnica v Zahodnem svetu ter sedma najprometnejša na svetu.[5] Leta 2017 je prepeljala več kot 1,72 milijarde potnikov, v povprečju 5,6 milijona dnevno med delovnim tednom in 5,7 milijona vsak vikend.[4] Dnevni rekord, postavljen 23. septembra 2014, znaša 6,1 milijona potnikov.[6]

Sistem je tudi eden največjih na svetu. Sestavlja ga 399 km (248 mi) prog, ki jih skupno sestavlja 1.370 km (850 mi) tirov, od tega 1.070 km (660 mi) komercialnih.[7][8] Vse razen treh linij potekajo skozi Manhattan. Daljši odseki izven Manhattna so dvignjeni na nasipih ali speljani skozi useke, nekaj pa jih je speljanih v višini tal. Skupaj približno 40 % dolžine poteka nad zemljo.[9] Mnoge proge in postaje imajo ekspresne in lokalne povezave, te sestavljajo po trije ali štirje tiri – običajno zunanji dve uporabljajo lokalni vlaki, notranjo eno ali dve pa ekspresni. Postaje, kjer ustavljajo ekspresni vlaki, so običajno pomembna vozlišča ali destinacije.[10]

Leta 2018 so operativni stroški sistema znašali 8,7 milijarde USD, uprava jih je pokrila z vozovnicami, mostninami in namenskimi javnimi sredstvi, pa tudi neposrednim financiranjem lokalnih in državnih oblasti.[11]

Zemljevid

Sklici

  1. Hood, Clifton (2004). 722 Miles: The Building of the Subways and How They Transformed New York. Johns Hopkins University Press. ISBN 978-0801880544.
  2. »Metropolitan Transportation Authority Description and Board Structure Covering Fiscal Year 2009« (PDF). mta.info. Metropolitan Transportation Authority. 2009. Pridobljeno 13. marca 2016.
  3. »What is the largest metro system in the world?«. CityMetric. Pridobljeno 13. marca 2016.
  4. 4,0 4,1 »Introduction to Subway Ridership«. Metropolitan Transportation Authority. Pridobljeno 12. julija 2018.
  5. »Subways«. Metropolitan Transportation Authority. 2. april 2013. Pridobljeno 26. aprila 2015.
  6. Fitzsimmons, Emma G. (16. november 2014). »M.T.A. Expected to Raise Fares and Tolls«. The New York Times. Pridobljeno 18. novembra 2014.
  7. »Comprehensive Annual Financial Report for the Years Ended December 31, 2018 and 2017« (PDF). Metropolitan Transportation Authority. 26. junij 2019. str. 156. Pridobljeno 15. januarja 2021.
  8. »Facts & Figures – Subways«. www.nycsubway.org. Pridobljeno 9. marca 2014.
  9. Goldstein, Jack (2013). 101 Amazing Facts About New York (v angleščini). Andrews UK Limited. ISBN 978-1783333059.
  10. »How to Ride the Subway«. Pridobljeno 17. novembra 2013.
  11. Rivoli, Dan (13. februar 2018). »MTA Budget: Where does the money go?«. NY Daily News. Pridobljeno 3. novembra 2018.

Zunanje povezave

Uradno spletno mesto