Asirci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 87:
|source=Sveto Pismo, Knjiga Kraljev (1,18) (27.11.2020)}} -->
== Predkrščanska zgodovina Asircev==▼
Leta 1365 pr. n. št. je kralj [[Ašur-ubalit I.]] porazil [[Šuttarna II.|Šuttarno II.]] in s tem zlomil vpliv [[Mitani|Mitancev]]. Pozneje je tudi priključil ozemlja [[Hetiti|Hetitov]], [[Babilon]]cev, [[Amoriti|Amoritov]] in [[Huriti|Huritov]]. <br>▼
▲{{glavni|Akadščina}}
Okrog 3000 pr. n. št. je iz sumerskega [[klinopis]]a nastala prilagojena oblika jezika, ki ji danes rečemo [[akadščina]].Zaradi podedovanih lastnosti sumerščine tudi akadščino uvrščamo med [[semiti|semitsk]] jezike. Akadski jezik je bil z svojima dvema dialektoma, to sta asirščina in babilonščina, glavni jezik Mezopotamskega prostora vse do vzpona [[Novo Asirsko kraljestvo|Novega Asirskega Kraljestva]] v 8. stol. pr. n. št. Jezik je dokončno izumrl z vpeljavo [[stara aramejščina|stare aramejščine]] med vladavino kralja [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]]. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]].▼
'''Ep o Gilgamešu'''<ref>{{Navedi knjigo▼
'''Ep o Gilgamešu''' je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja [[Asurbanipal]]a je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obsega pa približno 3500 verzov na 12 [[glinena plošča|glinenih ploščah]]. Te so bile shranjene v knjižnici v [[Ninive|Ninivah]], v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in [[epika|epiko]].
|title=Branja 1, Berilo in učbenik za 1. letnik gimnazije ter štiriletnih strokovnih šol
|last=Ambrož
Vrstica 105 ⟶ 107:
|first4=Jakob
|last4=J. Kenda}}</ref>
▲== Predkrščanska zgodovina Asircev==
▲Leta 1365 pr. n. št. je kralj [[Ašur-ubalit I.]] porazil [[Šuttarna II.|Šuttarno II.]] in s tem zlomil vpliv [[Mitani|Mitancev]]. Pozneje je tudi priključil ozemlja [[Hetiti|Hetitov]], [[Babilon]]cev, [[Amoriti|Amoritov]] in [[Huriti|Huritov]]. <br>
▲Okrog 3000 pr. n. št. je iz sumerskega [[klinopis]]a nastala prilagojena oblika jezika, ki ji danes rečemo [[akadščina]].Zaradi podedovanih lastnosti sumerščine tudi akadščino uvrščamo med [[semiti|semitsk]] jezike. Akadski jezik je bil z svojima dvema dialektoma, to sta asirščina in babilonščina, glavni jezik Mezopotamskega prostora vse do vzpona [[Novo Asirsko kraljestvo|Novega Asirskega Kraljestva]] v 8. stol. pr. n. št. Jezik je dokončno izumrl z vpeljavo [[stara aramejščina|stare aramejščine]] med vladavino kralja [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]]. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]].
▲'''Ep o Gilgamešu''' je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja [[Asurbanipal]]a je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obsega pa približno 3500 verzov na 12 [[glinena plošča|glinenih ploščah]]. Te so bile shranjene v knjižnici v [[Ninive|Ninivah]], v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in [[epika|epiko]].
== Glej tudi ==
| |||