Asirci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodan sklic |
|||
Vrstica 38:
|type=Enciklopedija, leksikon
|chapter=Zgodovina človeštva}}</ref>
== Asirska domovina ==
Prvi znaki naselitve območja segajo že v [[kamena doba|kameno dobo]], v [[Šanidarjeva jama|Šanidarjevo jamo]], kjer so živeli [[Neandertalec|neandertalci]]. [[Neolitik|Neolitske]] najdbe pa pričajo o nastanitvah ljudi v mestih [[Jarmo]] in [[Tell Hasuna]].
Asirska zgodovina se je pričela z izgradnjo mesta [[Asur]] v 25 stol. pr. n. št. Kot prvi je vladal lokalni kralj [[Tudija]]. Lokalni vladarji so sledili vse do okrog 2200 pr. Kr., ko je kralj [[Sargon Akadski]] v imenu vseh semitsko govorečih ljudi združil kraljestva v [[Akadsko kraljestvo]]. Glavno mesto je bilo [[Ašur]] (danes [[Mosul]]). Oblast na območju Mezopotamije je bila lokalno deljena na območja mestnih državic, ki so zaradi vse večjega vpliva Asircev bile asimilirane. Danes naj bi po [[Biblija|Bibliji]] in naukih [[Vzhodna asirska cerkev|Vzhodne asirske cerkve]] Asirci bili potomci [[Abraham]]ovega sina [[Joksan]]a iz oaze [[Dedan]], toda za to ni oprijemljivih dokazov niti v asirskem zgodovinopisju.
==
<ref>{{Navedi knjigo
|title=Bojevanje:Velika slikovna enciklopedija
Vrstica 68 ⟶ 71:
|label4 = Kaldejska Cerkev
|color4 = Orange
|value4 = 45
<ref>
{{cite web
Vrstica 75 ⟶ 78:
|publisher=Assyrians
|access-date=2.12.2020
}}</ref>}}
Med 9. in 7. stol. pr. n. št. je [[Asirija]] popolnila tehnike bojevanja. Njihova taktika je temeljila na strahovladi ter zastraševanju podložnih ljudstev. Na vrhuncu med vladavino kralja [[Tiglatipilezar III|Tiglatipilezarja III.]] je bila vojska hieararhično razdeljena v enote, ki so jim poveljevali generali. Bila je narodnostno mešana, med pehoto je prevladovala tuja sila. Bojevniki so bili redno plačani in dobro založeni z železnim orožjem iz centralnih skladišč. Približno v času pojava bojnih vozov so se tri in štiri-vprežni vozovi pojavili tudi v zgradbi Asirske vojske. Ob koncu 8. stol je te izpodrinila konjenica, kar so verjetno prevzeli od [[Sikti|Siktov]]. V zatonu cesarstva so bili lokostrelci in suličarji na konjih najpomembnejši sestav vojske, ki jim je na bojišču dala nove razsežnosti bojevanja.
Vojska je bila znana tudi po strategijah obleganja mest. Namesto odrezovanja mesta od zaledja, so Asirci raje naredili klančine za napad z ovni ali spodkopavali obzidje. Pri prebitju obrambe mesta so prebivalce pobili oziroma zasužnjili. [[Asirija|Asirski imperij]] je bil najmogočnejši okrog leta 650 pr. Kr. pod vladavino kralja [[Asurbanipal|Asurbanipala]], njegov zaton pa je nastopil kmalu po njegovi smrti zaradi notranjih bojev za oblast.
<!--{{Quote
|text=Zavzel sem 46 mest... s potiskanjem rušilnih ovnov po utrjenih klančinah, s pehotnimi napadi, spodkopavanjem, preboji in oblegovalnimi napravami
|author=Sanherib
|title=Stara zaveza,
|source=Sveto Pismo, Knjiga Kraljev (1,18) (27.11.2020)}} -->
===Jezik in književnost===
Vrstica 101 ⟶ 106:
|first4=Jakob
|last4=J. Kenda}}</ref>
je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja Asurbanipala je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obesga pa približno 3500 verzov na 12 [[glinena plošča|glinenih ploščah]]. Te so bile shranjene v knjižnici v Njinivah, v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in [[epika|epiko]]. Pisali so v [[akadščina|akadščini]], jeziku iz [[semiti|semitske]] [[jezikovna družina|jezikovne družine]]. Jezik je danes že izumrl. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]], kasneje pa se izoblikujeta [[asirščina]] in [[babilonščina]].▼
== Predkrščanska zgodovina Asircev==
Leta 1365 pr. n. št. je kralj [[Ašur-ubalit I.]] porazil [[Šuttarna II.|Šuttarno II.]] in s tem zlomil vpliv [[Mitani|Mitancev]]. Pozneje je tudi priključil ozemlja [[Hetiti|Hetitov]], [[Babilon]]cev, [[Amoriti|Amoritov]] in [[Huriti|Huritov]]. <br>
Okrog 3000 pr. n. št. je iz sumerskega [[klinopis]]a nastala prilagojena oblika jezika, ki ji danes rečemo [[akadščina]].Zaradi podedovanih lastnosti sumerščine tudi akadščino uvrščamo med [[semiti|semitsk]] jezike. Akadski jezik je bil z svojima dvema dialektoma, to sta asirščina in babilonščina, glavni jezik Mezopotamskega prostora vse do vzpona [[Novo Asirsko kraljestvo|Novega Asirskega Kraljestva]] v 8. stol. pr. n. št. Jezik je dokončno izumrl z vpeljavo [[stara aramejščina|stare aramejščine]] med vladavino kralja [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]]. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]].
▲'''Ep o Gilgamešu''' je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja
== Glej tudi ==
* [[Kategorija:Ljudstva]]
* [[seznam ljudstev]] * [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]] == Seznam virov in sklicev ==
<references />
| |||