Ruše: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m redakcija, razen navedenega članka ne najdem nobenega drugega, kar pomeni, da pride v upoštev pravilo o pomembnosti. En članek na žalost ne bo dovolj Oznaka: razveljavitev |
m pravopis |
||
Vrstica 74:
O poselitvi v [[Kelti|keltski]] in [[Iliri|ilirski]] dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine, najedene pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz [[Rimski imperij|rimske]] dobe so bili v gozdu pred [[Železniška postaja Ruše|železniško postajo]] izkopani ostanki stare rimske trdnjave in [[Mitraizem|mitreja]]. Večina teh najdb je danes v [[Graz|Gradcu]], v Joanneumu, le manjši del hrani [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej v Mariboru]].
Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Sedanja [[Gotska arhitektura|gotska]] župnijska cerkev Imena Marijinega je bila zgrajena v 14. stoletju, koncem 17. in v začetku 18. stoletja pa delno prezidana v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. Prvič se Ruše z imenom Rouste omenjajo v darilni listini grofov [[Spanheimi|Spanheimov]] s katero so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali samostanu iz [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavla v Labotski dolini]].
V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] obiskal Ruše, kjer so ga rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik).
| |||