Obnova Kenmu: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Bivša država|conventional_long_name=Obnova Kenmu|native_name={{lang|ja|日本国}} <br> ''Nippon-koku''|year_end=1336|common_name=Obnova Kenmu|p1=''Šogunat Kamakura''|flag_p1=Sasa Rindo.svg|year_start=1333|s1=''Šogunat Ašikaga''|flag_s1=Ashikaga_mon.svg|s2=Severni dvor|flag_s2=Imperial_Seal_of_Japan.svg|s3=Južni dvor|flag_s3=Imperial_Seal_of_Japan.svg|image_coat=Imperial_Seal_of_Japan.svg|symbol_type=Cesarski pečat|capital=Hej'an-kjo|common_languages=Pozna srednja japonščina|religion=''Šinbucu-šugo''|title_leader=Cesar|title_representative=''Šogun''|government_type=Absolutistična monarhija|continent=Azija|year_leader1=1318–1339|representative1=Morijoši|leader1=Go-Dajgo|year_representative1=1333|representative2=Narinaga|year_representative2=1335–1336|event_start=Vojna Genko|event1=Obleganje Kamakure|date_event1=18. maj 1333|event_end=Takaudži Ašikaga zavzame Kjoto|date_end=23. februar|currency=rjo|region=Japonska}}

'''Obnova Kenmu '''(建武の新政 ''Kenmu no šinsej'') (1333-1336) je skupno ime za triletno obdobje v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] med [[Obdobje Kamakura|obdobjema Kamakura]] in [[Obdobje Muromači|Muromači]] ter politične dogodkeprocese, ki so se zgodili.<ref>Spelling note: A modified [//en.wikipedia.org/wiki/Hepburn_romanization Hepburn romanization] system for Japanese words is used throughout Western publications in a range of languages including [//en.wikipedia.org/wiki/English_language English]. Unlike the standard system, it maintains the "''n''" even when it's followed by "[//en.wikipedia.org/wiki/Homorganic_consonants homorganic consonants]" (e.g., ''shinbun'', nottakrat ''shimbun'')odvili.</ref> Obnova je bila poledica truda [[Cesar Go-Dajgo|cesarja Go-Dajga]] k povrnitvi moči cesarski hiši s civilno vlado, ki bi nastopila prvič po poldrugem stoletju vojaške vladavine.<ref name="sansom22">Sansom 1977: 22-42.</ref> Ta poskus je bil neuspešen, zamenjal ga je [[Šogunat Ašikaga|''šogunat'' Ašikaga]] (1336-1575). Šlo je za zadnjega cesarja z nekaj moči pred [[Obnova Meidži|obnovo Mejdži]] leta 1868. Mnoge in velike napake cesarske hiše v tem triletnem obdobju so imele pomembne posledice v sledečih desetletjih, tudi vzpon ''šogunata'' Ašikaga na položaj moči.

Kasneje je cesar imenoval svojega tretjega sina princa Morinaga na mesto ''sej-i tajšoguna'' skupaj z bratom Norinago, kar je ujezilo Takaudžija Ašikago,<ref name="shirai301">Shirai 1976: 301–302.</ref><ref>In{{efn|George Sansom v hissvoji "knjigi ''History of Japan"'' (see references)trdi, [//en.wikipedia.org/wiki/George_Sansomda Georgeprinc Sansom]Morinaga statesv thatresnici Princeni Morinagabil wasimenovan notza inšoguna. factTo appointedje ''shōgun''.skoraj Thisgotovo isnapaka; surelynovejši anzanesljivi errorviri, becausetako contradictedv byangleščini morekot recentv and reliable sources both in English and Japanesejaponščini, fortemu example Shirai and Halloporekajo.</ref>,}} ki je verjel, da ima kot potomec klana Minamoto pravico do obnovitve klanove vladavine. Po porazu garnizije Hodžo leta 1333 v Rokuhari je tam takoj nastavil lastno pisarno ''bugjošo'', ki je vzdrževala mir v mestu ter prevzela politiko in funkcije (samurajske) predhodnice, nadzirala promet na večjih cestah in izdajala potne liste. Takaudži je želel s takšno zamenjavo nadaljevati politično moč samurajev. Ker se je postavil za predstavnika vojaškega razreda, so se okoli njega zbirali nezadovoljni bojevniki. Videli so, da bo lahko povrnil zlate čase ''šogunata'', zato je bil močnejši od rival, kot je bil Jošisada Nitta. Največja ovira je ostal ''šogun'' princ Morinaga.

Princ Morinaga je postal Takaudžijev nasprotnik, saj je bil ugleden in predan vzpostavitvi civilne vlade, ki jo je podpiral tudi Jošisada (Takaudži ga je užalil). Napetosti so rasle, dokler ni Takaudži Morinaga zaprl v Kjotu pod pretvezo in ga transportiral v Kamakuro, kjer je bil zapornik do konca avgusta 1335. Podporniki Hodžo so tu in tam sporadično netili upore. Tekom istega leta je Tokijuki Hodžo (sin tadnjega regenta Takatokija) poskusil povrniti ''šogunat'' s silo in premagal Tadajošija v današnji [[prefekturi Kanagava]]. Tadajoši je zbežal, pred odhodom pa je naročil obglavljenje princa Morinaga. Kamakura je kratek čas ostala v rokah Tokijukija. Takaudži je zaprosil cesarja za naziv ''sej-i tajšogun'', da bi lahko zatrl ta upor in pomagal bratu. Po zavrnitvi je organiziral svoje sile in se vrnil v Kamakuro brez cesarjevega blagoslova, kjer je premagal klan Hodžo.{{Efn|Unlike every other source consulted Goble,{{sfn|Goble|1996}} on page 38 of his "History of Japan" (see references), [[George Sansom]] states that Tokiyuki was killed on September 8, 1335 by Ashikaga forces entering Kamakura. This is also certainly an error.}} Namestil se je v soseski Nikajdo.<ref>Sansom says Ashikaga was staying at a temple called Eifuku-ji. This is an error, because Takauji in 1335 is known to have stayed at the ''[[bettō]]'s'' residence at {{nihongo|[[Nikaidō#Etimology of the name|Yōfuku-ji]]|永福寺}}&#x20;(<span lang="ja">永福寺</span>), a famous temple in Nikaidō built by Minamoto no Yoritomo which disappeared at some point during the 15th century. Yōfuku-ji was a traditional vacation residence of the ''shōguns'', and the characters in its name are indeed usually read "Eifuku-ji". See the article [[Nikaidō]].</ref> Ko so ga povabili, da se vrne v Kjoto, jim je preko brata Tadajošija sporočil, da se počuti varnega, kjer je. V Okuri, kjer je prebival prvi ''šogun ''Minamoto no Joritomo, si je gradil dvorec.