Janez Slavik: Razlika med redakcijama

Janez - Jan Slavik spada v skupino na Slovenskem naturaliziranih tujcev, med katerimi so bili še [[Anton Höller]], [[Gašpar Mašek]], [[Josip Mikš]], [[Leopold Ferdinand Schwerdt]] in drugi, ki so s svojim ustvarjalnim delom vplivali na razvoj slovenske glasbe. V glavnem so bili to poklicni glasbeniki, ki so pisali [[Liturgična glasba|cerkvene]], posvetne, [[komorna glasba|komorne]] in [[orkester|orkestralne]] [[skladba|skladbe]], maše in [[oratorij]]e. Prišli so v naše kraje iskat zaslužka. V glasbi so se izobrazili doma, kjer je bilo gotovo več možnosti šolanja.<ref name =''"Leksikon''">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>

Slavik je bil v domovini nekaj časa učiteljski pripravnik. V naše kraje je prišel leta 1814. Najprej je bil učitelj v Trnovem pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Nato je deloval v [[Ribnica|Ribnici]] (1821), [[Vipava|Vipavi]] (1823-1833) in na [[Črni Vrh|Črnem Vrhu]] (1833). Najdlje je bil v Vipavi, kjer je leta 1829 omenjen kot [[organist]] in privatni učitelj glasbe. Viri navajajo, da je bil leta 1838 učitelj glasbe v [[Postojna|Postojni]], kjer pa se mu je slabo godilo, ker se je tam naselil še en učitelj, kar je znatno zmanjšalo Slavikove prihodke. Zato je 6. avgusta 1840 pisal [[Ljubljana|ljubljanskemu]] [[škof]]u [[Anton Alojzij Wolf|Wolfu]] in ga prosil za pomoč, češ da z dohodki, ki jih prejema ne more preživljati žene in petih otrok. Njegovo celotno glasbeno delo še ni povsem znano. Sam v pismu ljubljanskemu škofu navaja, da je zložil več maš, simfonij, valčkov, koračnic in drugih skladb.<ref name =''"Leksikon''"/>