'''Dežêla Fránca Jóžefa''' (tudi '''Zêmlja Fránca Jóžefa''') ({{jezik-ru|Земля Франца-Иосифа}}, ''Zemlja Franca Josifa'') je [[otočje]] v [[Severno ledeno morje|Severnem ledenem morju]], severno od [[Nova dežela|Nove dežele]] in zahodno od [[Svalbard]]a. Spada v [[Arhangelska oblast|Arhangelsko oblast]] in predstavlja najsevernejšo otoško skupino Evrazije, saj leži med 80° in 81,9° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Najsevernejša točka je Rt Fligely (''August von Fligely'') na Rudolfovem otoku (''Ostrov Rudolfa''), otočje pa je le 885 [[kilometer|km]] oddaljeno od [[severni tečaj|severnega tečaja]]. Sestavlja ga 191 z [[led]]om pokritih in večinoma nenaseljenih [[otok]]ov.
[[Otok|Otočje]] je [[vulkanizem|vulkanskega]] nastanka, sestavljajo ga [[terciar]]ne in [[jura|jurske]] [[bazalt]]ne kamnine. Čeprav otočje večinoma prekriva [[led]], na nekaterih območjih rastejo tudi [[mahovi]] in [[lišaji]]. Severovzhodni del otočja vse leto obdaja skladasti led. Največji Georgov otok (''Zemlja Georga'') je dolg 110 [[kilometer|km]]. Najvišja točka na otočju je 620 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nad morjem]].
== Zgodovina ==
Otočje je [[30. avgust]]aavgusta [[1873]] odkrila [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] polarna odprava [[Karl Weyprecht|Karla Weyprechta]] in [[Julius von Payer|Juliusa von Payerja]] z bojno ladjo [[SMS Tegetthoff]], ki jo je financiral grof [[Hans Wilczek]], in ga poimenovala po [[Avstrija|avstrijskem]][[cesar]]jucesarju Francu Jožefu. Raziskoval ga je tudi [[Fridtjof Nansen]]. Leta [[1926]] je otočje v last prevzela [[Sovjetska zveza]], nakar je bilo zaradi [[strategija|strateške]] pomembnosti, posebno kasneje v obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]], zaprto za tujce. Na njem so zgradili tudi različne [[vojaštvo|vojaške]][[objekt]]eobjekte.
