Ščavnica: Razlika med redakcijama

|length length_km = 56 km

'''Ščávnica''' je reka v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], desni pritok [[Mura|Mure]]. Izvira v manjši dolini pri vasi [[Zgornja Velka]] v severnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], teče najprej proti vzhodu in nato po široki dolini proti jugovzhodu, pri [[Ljutomer|Ljutomeru]]u vstopi v ravnino [[Mursko polje|Murskega polja]] in se pri [[Gibina, Razkrižje|Gibini]] izliva v Muro.

Ščavnica izvira v gozdu pod vasjo [[Zgornja Velka]] kot neznaten potoček, teče sprva proti severu, a se kmalu obrne proti jugovzhodu in nato proti vzhodu. Malo nad [[Spodnja Ščavnica|Spodnjo Ščavnico]] se skoraj povsem približa [[Apaško polje|Apaškemu polju]], od katerega jo loči manj kot kilometer širok in nekaj deset metrov visok hrbet. V tem delu se ji iz kratkih stranskih dolin pridruži več podobnih potočkov in že nekaj kilometrov niže teče po 200–500 m široki naplavni ravnici v naravno vijugasti strugi, obraščeni z grmičjem in majhnimi gozdički. Pri [[Spodnja Ščavnica|Spodnji Ščavnici]] zavije proti jugovzhodu in teče v tej smeri vse do [[Ljutomer|Ljutomera]]a po več kot kilometer široki, nekoč mokrotni [[Ščavniška dolina|Ščavniški dolini]], od tu vse do izliva po umetno regulirani strugi; od nekdanje vijugaste struge sta ostala le kratka odseka pri [[Očeslavci|Očeslavcih]]h in [[Žihlava|Žihlavi]]. Ves ta del doline je bil v preteklosti mokroten, zato je dolinsko dno skoraj neposeljeno, razložene vasi so na obrobju doline na neizrazitih rečnih terasah. Pri [[Gajševci|Gajševcih]]h se Ščavnica steka v umetno [[Gajševsko jezero]], ki je bilo zasnovano kot zadrževalnik poplavnih voda.

Jezikoslovci menijo, da bi lahko ime reke nastalo na dva načina: ali iz besede ''ščavje'', ki po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] pomeni »nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje«,<ref>{{navedi splet|url=http://www.fran.si|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|accessdate=5. oktobra 2017}}</ref> ali pa iz starejše slovanske besede ''ščáva'', ki bi lahko pomenila izvir mineralne ali kalne vode. V prid prvi domnevi je zelo podobno ime dveh rek na Slovaškem z imenom Štiavnica, za drugo razlago pa govorita češka beseda ''šťáva'' (sok) in poljska beseda ''szczawa'' (mineralna voda, slatina), saj je v Ščavniški dolini več poznanih izvirov slatine.

V starejših virih se ime reke pojavlja v različnih oblikah, mdr. kot Stewitzen (1280–95, 1300), Stewitz (1290), Stencz (1324, 1419), Staentz (1336), Czeynitz (1368), Zainnitz (1383) idr. V nemškem jeziku se reka imenuje Stainz.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=239}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=406–407}}</ref>

[[Slika:Scavnica pristava hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Ščavnice na vodomerni postaji Pristava v obdobju</br />1981–2010<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Mesečne statistike - pretoki Pomurje}}</ref>]]

Podobno kot sosednja reka [[Pesnica]] je bila tudi Ščavnica pred regulacijami značilna nižinska reka z majhnim strmcem in počasnim tokom, tako da je v večjem delu toka vijugala sem in tja po poplavni ravnici. Čeprav je večino leta razmeroma majhna reka oziroma večji potok, se ji ob močnejših padavinah pretok poveča in zato je nekoč pogosto poplavljala obsežne dele dolinskega dna. Ima neizrazit dežno-snežni režim s prvim viškom v novembru in decembru ter drugim viškom marca. Značilno je izrazito in dolgotrajno obdobje nizkih pretokov v poletnih mesecih (od maja do oktobra), ko ob daljših sušnih obdobjih po njeni strugi teče komaj še nekaj deset litrov vode na sekundo. Zaradi gričevnatega površja in položnih pobočij ima zelo majhen [[specifični odtok]]</br />(7,7 l/s/km²; vodomerna postaja Pristava) in [[odtočni količnik]] (25,4 %; vodomerna postaja Pristava).<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls |title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|accessdate=3. oktobra 2017}}</ref>

V okviru regulacij in melioracij so za zadrževanje poplavne vode zgradili suhi zadrževalnik pri [[Bolehnečici|Bolehnečicih]]h, večnamenski zadrževalnik [[Gajševsko jezero]] in novo strugo po severni strani [[Ljutomer|Ljutomera]]a, tako da nekdanja struga skozi mesto služi zgolj kot razbremenilnik poplavnih voda.

Ker ima Ščavnica zlasti poleti zelo majhen pretok in počasen tok, njivske površine pa segajo takorekoč skoraj do struge, reka nima posebno čiste vode, čeprav se v zadnjih letih stanje rahlo izboljšuje. Še nekaj let nazaj je bila zelo onesnažena zlasti v spodnjem toku, saj so se vanjo stekale vse komunalne in velik del industrijskih odplak [[Ljutomer|Ljutomera]]a, po izgradnji centralne čistilne naprave Ljutomer (2006) pa se je stanje močno popravilo. Po uradnih podatkih ARSO je Ščavnica v večjem delu toka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, vendar pa v poletnem času nizkih pretokov stanje ni posebej ugodno, saj se voda zaradi skromne grmovne in drevesne vegetacije na brežinah pretirano segreva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Povr%C5%A1inske%20za%20splet.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=4. oktobra 2017}}</ref> Precejšen onesnaževalec vode je tudi intenzivno kmetijstvo, saj se s polj v neposredni bližini reke vanjo stekajo ostanki herbicidov in pesticidov ter precejšnje količine nitratov in fosfatov.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_gorjak_mojca.pdf|last1=Gorjak|first1=Mojca|year=2009|title=Okoljska ocena in makrofiti Ščavnice|publisher=Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo|accessdate=5. oktobra 2017|pages=34–37}}</ref>

Ščavnica je danes povsem drugačen vodotok, kot je bila še pred nekaj desetletji, saj so melioracijska in regulacijska dela povsem spremenila njeno zunanjo podobo in tudi hidrološke ter biološke značilnosti. V zgornjem toku, do [[Spodnja Ščavnica|Spodnje Ščavnice]], je sicer ostala v bolj ali manj naravnem stanju in do neke mere ohranila prvotno podobo, čeprav segajo tudi v tem delu njive marsikje povsem do rečne struge.

Od Spodnje Ščavnice pa vse do izliva v Muro je Ščavnica zaradi regulacije in obsežnih melioracij v 80. letih prejšnjega stoletja povsem spremenjena na dolžini več kot 40 &nbsp;km. Nekdanje mokrotne travnike so spremenili v njive in hkrati izvedli tudi [[komasacija|komasacije]], s katerimi so tedanjo razdrobljeno zemljiško posest združili v večje parcele. To je nesporno vplivalo na povečanje kmetijske pridelave (koruza, pšenica, krmne rastline in predvsem sladkorna pesa za takratno tovarno sladkorja v [[Ormož|Ormožu]]u), ni pa takrat nihče razmišljal o negativnih učinkih takih posegov na okolje in o vrednosti mokrišč v Ščavniški dolini. Nastali so sedanji obsežni njivski kompleksi, izginile so žive meje in vijugaste struge potokov, posekali so večino še preostalega gozda, iztrebili obvodno rastje. Od nekdanje zavite struge Ščavnice je ostalo le nekaj drobcev, namesto nje so izkopali povsem umetno strugo z enoličnim trapezastim profilom, utrjenimi brežinami, dolgimi protipoplavnimi nasipi tik ob strugi in skromno obrečno vegetacijo.<ref>{{navedi revijo|last1 = Vovk|first1 = Ana|last2 = Jarc|first2 = Marija|title = Melioracije in komasacije v spodnji Ščavniški dolini na primeru k. o. Cezanjevci|journal = Ekologija in učinki človekove dejavnosti v prostoru '88. 2. študentski raziskovalni tabor Pedagoške fakultete v Mariboru|pages = 87-108|publisher = ZOTKS|location = Ljubljana|year = 1989}}</ref> S temi posegi je reka izgubila svojo nekdanjo ekološko, gospodarsko in tudi krajinsko-estetsko funkcijo. Čeprav ne gre zanikati pozitivnih gospodarskih učinkov pridobitve novih površin za intenzivno kmetijstvo, je današnja Ščavnica v srednjem in spodnjem toku izrazito osiromašena in neprivlačna.

V Ščavniški dolini je ostalo relativno malo ohranjene narave, največ v zgornjem delu doline, kjer je kot naravna vrednota lokalnega pomena zavarovana struga Ščavnice od izvira do Spodnje Ščavnice.<ref>{{navedi splet |url=http://rasg.si/turizem/naravne_vrednote/|title=Ekološko pomembna območja – Ščavniška dolina|publisher=Razvojna agencija Slovenske gorice|accessdate=4. oktobra 2017}}</ref> Podoben varstveni status imata tudi ostanek stare struge Ščavnice pri [[Žihlava|Žihlavi]] in [[Gajševsko jezero]], dobra dva kilometra ohranjene stare struge Ščavnice pri nekdanjem Tothovem mlinu v [[Očeslavci|Očeslavcih]]h pa sta zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena. Posebnost zgornjega dela doline so številni izviri [[slatina (voda)|slatine]], ki so prav tako zavarovani kot lokalne naravne vrednote (mdr. Ivanjševska, Matjaževa, Leljakova, Radvenska slatina).

Nekatere ribje vrste so se uspele prilagoditi spremenjenim razmeram v reki Ščavnici, čeprav je umetna struga zanje neugoden življenjski prostor. Ogrožajo jih tudi tujerodne ribje vrste, predvsem psevdorazbora (''Pseudorasbora parva'') in babuška (''Carassius gibelio''). Od domačih vrst so mdr. prisotni [[pezdirk]] (''Rhodeus amarus''), navadni globoček (''Gobio obtrusirostris''), [[pisanec]] (''Phoxinus phoxinus''), [[klen]] (''Squalius cephalus'') in [[zelenika]] (''Alburnus alburnus'').<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_mirt_martina.pdf|last1=Mirt|first1=Martina|year=2009|title=Ribe v reki Ščavnici|publisher=Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo|accessdate=5. oktobra 2017|pages=61}}</ref> Na nekaterih odsekih živita v reki tudi [[vidra]] (''Lutra lutra'') in [[bober]] (''Castor fiber'').<ref>{{navedi revijo|url=http://www.lovska-zveza.si/userfiles/Lovec/pdf/Lovec-2016-12.pdf|last1=Kramberger|first1=Ludvik|title =Bobri v Ščavniški dolini|journal = Lovec|volume = 49|issue=12|page=627–628|publisher = Lovska zveza Slovenije|location = Ljubljana|year=2016}}</ref>