Šifrer je [[1936]][[diploma|diplomiral]] iz [[slavistika|slavistike]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofskiFilozofski fakulteti]]. Od [[1939]] je poučeval na [[gimnazija|gimnaziji]]gimnazijah na [[Ptuj]]u in [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Na začetku okupacije se je vrnil v Žabnico in sodeloval v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]; bil je izdan, odpeljan v [[gestapo]]ski [[zapor]] v [[Begunje na Gorenjskem]], nato v [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot [[talec]].
== Literarno delo ==
[[Pesništvo|Pesmi]] o naravi, zemlji in kmečkem življenju je od [[1938]] objavljal v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']]. Ti motivi so navdihovali tudi njegovo pogosto [[biografija|avtobiografsko]] obarvano pripovedništvo, razpeto med idiliko kmečke navezanosti na zemljo in družbeno stvarnostjo. Šifrer je slogovno izhajal iz [[realizem|socialnega realizma]] in [[Ivan Cankar|cankarjansko]]-[[impresionizem|imresionističneimpresionistične]] [[lirika|lirizacije]], v dnevniško oblikovanem delu ''Kmet in stvari'' (izbor pesmi in proze, ki je 1947 doživelo povojno izdajo) pa se je naslonil tudi na [[Josip Murn - Aleksandrov|murnovsko]] motiviko. V Ljubljanskem zvonu je od leta 1938 do 1941 objavil nekaj kratkih pripovedi in [[povest]] ''Mladost na vasi''. [[Roman]] ''Vrnitev meščana'' pa je ostal nedokončan.
Šifrerjeva zbrana dela pa so izšla leta 1971 (uredil brat [[Jože Šifrer]]).
