Grad (grad): Razlika med redakcijama

Grad se omenja že leta 1208, ko je tu stoloval grof [[Nikolaj Amadejec]] iz [[Železno|Železnega]] (1208-1269). Po izročilu bi naj za grad v nekem trenutku skrbel neki viteški red, najbrž [[templarji]] ali [[Ivanovci (cerkveni red)|ivanovci]]. Ustno izročilo namreč trdi, da so grad sezidali vitezi templarji, ampak listine, ki bi to potrdile, se niso ohranile. Nato so bili lastniki še [[Omode]] in od 1365 [[Szechyi]], ki so v 16. stoletju razširjali [[protestantizem]], za njim [[Batthyanyi]] in Szechenyi, med obema svetovnima vojnama pa je bil lastnik ohranjenega in z umetninami opremljenega gradu ''industrijalec Geza Hartner'' iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so bili v gradu nastanjeni [[Sovjetska zveza | sovjetski]] vojaki. Potem je bil dolgo opuščen in je propadal, sedaj pa ga temeljito obnavljajo.

Končna oblika gradu je nastajala v več fazah. Dele, ki so nastali v [[ Srednji vek| srednjem veku]] najdemo v severozahodnem delu notranjega dvorišča, ki pa je zasuto z zemljo. V času [[gotika| gotika]] je nastal stanovanjski del. V srednjem veku bi naj nastali tudi kletni prostori in grajske ječe. V [[renesansa | renesansi]] so sezidali dve stelski lini in visok obrambni stolp, ki ima 4 metre debele stene. Končno podobo je grad dobil v 16. - 18. stoletju. Tako je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ima nekje tri nadstropja ponekod pa dve. Notranja stran gradu je obdana z arkadnimi hodniki. Ob vznožju stopnišča na južni strani stoji poškodovan kamniti kip z napisom Valentinus. Posebnost notranjega dvorišča je dvignjen zahodni del. V gradu so dali zgraditi tudi polkrožno kapelo, v kateri je deloval [[Mikloš Küzmič]], prvi prekmurski protestantski duhovnik.