Biafra: Razlika med redakcijama

Do odcepitve Biafre je prišlo zaradi gospodarskih, etničnih, kulturnih in verskih napetosti med različnimi nigerijskimi ljudstvi. Biafro so kot samostojno državo priznali le [[Gabon]], [[Haiti]], [[Slonokoščena obala]], [[Tanzanija]] in [[Zambija]], pomoč in podporo pa so nudili tudi [[Izrael]], [[Francija]], [[Portugalska]], [[Rodezija]], [[JAR]] in [[Vatikan]].

Nigerija je kot nekdanja britanska kolonija 1. oktobra 1960 postala neodvisna država. Prva težava novonastale države so bile nedorečene meje pokrajin. Na severu so večinoma živeli [[muslimani]] ([[Havsi]] in [[Fulani]]), na jugu, bogatem z zalogami [[Nafta|nafte]], pa [[kristjani]] in [[animisti]]. Kmalu so nesoglasja privedla do medetničnih spopadov, zato je skupina častnikov z juga januarja 1966 izvedla [[državni udar]], razveljavila [[Ustava|ustavo]] in uvedla enotno državo, razdeljeno na province. Ker je novi režim dajal prednost Ibojcem, je na severu nastal silovit odpor, ki je prerasel v pogrome nad njimi, v katerih jih je bilo ubitih okoli 30.000, okoli 1.000.000 pa je bilo razseljenih. Sredi novih spopadov, julija 1966, se je zgodil nov državni udar, ki so ga tokrat izvedli častniki s severa. Vzhodni del države so razdelili med tri zvezne države, celotno državo pa na dvanajst zveznih držav.

Zvezna vlada, ki je vojaško pomoč dobivala od [[VelikaZdruženo kraljestvo Britanija|Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], je začela vojaške operacije, da bi si ponovno podredila jugovzhodno regijo. Sprva niso imeli večjih uspehov, a so že v letu dni uspeli zasesti veliko odcepljenega ozemlja. Septembra 1968 so sprožili novo ofenzivo, ki najprej ni bila uspešna. Po preboju biafrske obrambne linije so se pričeli siloviti boji. Nigerijska vlada je celo prepovedala pomoč [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na tem območju. Zaradi strahotnih razmer je Ojukwu pozval [[Združeni narodi|Združene narode]], naj preprečijo nadaljnje napade zvezne vojske. Tik pred popolnim zlomom Biafre decembra 1969 je Ojukwu pobegnil v Slonokoščeno obalo, poveljstvo pa je prepustil [[Philip Effiong|Philipu Effiongu]]. Ta je januarja 1970 podpisal brezpogojno vdajo Biafre.

[[Kategorija:Zgodovina Nigerije]]