Strateško bombardiranje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
odstr. IW |
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Tokyo 1945-3-10-1.jpg|thumb|320px|Tokio po obsežnem bombardiranju 10. marca 1945]]
'''Strateško bombardiranje''' je [[vojaška strategija]], ki se uporablja z namenom uničevanja nasprotnikove [[gospodarstvo|ekonomske]] ali moralne sposobnosti za nadaljevanje [[vojna|vojne]]. Pri strateškem bombardiranju gre za načrtno in sistematično bombardiranje ključnih ciljev, kot so [[industrija|industrijska središča]], [[promet]]na infrastruktura, pomembnejša skladišča, energetski viri, itd.
Doktrina strateškega bombardiranja deluje, če je možno definirati ključne cilje in objekte, katerih uničenje bi nasprotnika prisililo v končanje vojne. Seveda to ni vedno enostavna naloga, teorija pa odpove tudi v sodobnem vojskovanju, ki ima večkrat značilnosti nesimetričnega [[gverilsko bojevanje|gverilskega]] bojevanja in nima ključnih ciljev in infrastrukture, ki bi bila cilj strateškega bombardiranja.
Vrstica 11:
===Druga svetovna vojna===
Strateško bombardiranje je svoj razmah doživelo med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. S pomočjo strateškega bombardiranja so Nemci želeli oslabiti vojaško moč [[
Od leta [[1943]] dalje so tudi zavezniki začeli s sistematičnim bombardiranjem nemških ciljev, predvsem industrije. Kasneje so nekateri poveljniki predlagali in začeli izvajati tudi bombardiranja predvsem civilnih ciljev z namenom zloma morale Nemcev. Kljub rednemu bombardiranju se Nemčija ni popolnoma zlomila do padca Berlina leta [[1945]], čeprav so načrtovalci zavezniškega bombardiranja pričakovali hitrejšo kapitulacijo.
Strateško bombardiranje je dobilo novo podobo z [[jedrsko orožje|jedrskim]] napadom na Japonsko, ki je po mnenju zgodovinarjev Japonsko prisililo v kapitulacijo brez kopenske invazije Američanov.
Vrstica 19:
===Hladna vojna===
Z razvojem jedrskega orožja sta obe takratni velesili, [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza]] začeli krepiti sile za strateško jedrsko bombardiranje za primer totalne vojne. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] so vojne dobile značaj lokalnih vojn, kjer so vpletene strani po navadi imele podporo katere od velesil (ZDA ali SZ). Strateško bombardiranje so Američani v takratnih vojnah ([[korejska vojna]] in [[vietnamska vojna]]) uporabljali skrajno previdno, ker so se bali možnosti neposrednega spopada s Sovjetsko zvezo ali Kitajsko, ki sta podpirali nasprotno stran. Ravno bojazen pred eskalacijo konflikta je Američanom preprečila obsežnejše strateško bombardiranje. Predvsem v času vietnamske vojne so se severnovietnamske sile na strateško bombardiranje odzvale z razpršitvijo svojih ključnih zalog vzdolž Ho Ši Minhove poti in gverilskim vojskovanjem, ki ni vezano na obstoj ključnih objektov. Svoje je naredil tudi razvoj medijev (predvsem televizije), kar je prineslo nasprotovanje javnosti takšnim operacijam.
V času hladne vojne so se pojavila tudi prva precizno vodena orožja, s katerimi je bilo možno uničiti cilje brez uporabe množičnega bombardiranja. Danes so zaradi pojava teh orožij naloge bombardiranja strateških ciljev pogosto dodeljene manjšim in hitrejšim letalom, ko so npr. [[lovski bombnik]]i.
| |||