Kot mladenič je Dicearh prišel v [[Atene]], študiral je na [[Licej]]u pod [[Aristotel]]om in postal bližnji prijatelj [[botanik]]a [[Teofrast]]a. Čeprav ga je zanimalo [[naravoslovje]], je napisal [[zgodovinaZgodovina Grčije|zgodovino]][[Grčija|Grčije]] in [[zemljepis]]no [[knjiga|knjigo]], v kateri je z [[beseda|besedo]] in [[zemljevid]]i opisal tedaj znani [[svet]]. Ocenil je celo višino raznih grških [[gora]]. Imel je prednost, da je lahko uporabljal opise, ki so jih prinesli iz najbolj oddaljenih krajev [[častnik]]ičastniki [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Prvi je po zemljevidu potegnil od [[vzhod]]a na [[zahod]] [[geografskiZemljepisna koordinatni ssitemdolžina|črto dolžinske širine]], ki pomeni, da ima v vseh krajih ob njej [[poldan|opoldansko]] [[Sonce]] kateregakoli dne enake višine oziroma je enako oddaljeno od [[nadglavišče|nadglavišča]] ([[zenit]]azenita). Podobno je pred njim na zvezdni karti naredil [[Evdoks]]. Po Dicearhovem postopku je [[Piteas]] z opazovanjem višine Sonca ob določenem [[čas]]u dneva izračunal [[zemljepisna širina|zemljepisno širino]] svojega rojstnega kraja Masilije, danes [[Marseille]].
Izdelal je [[geometrija|geometrijske]] konstrukcije [[hiperbola|hiperbole]] in [[parabola|parabole]].
