Idrijca: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m →Hidrogeografija: np |
||
Vrstica 32:
== Hidrogeografija ==
[[File:Idrijca-hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Idrijce na vodomerni postaji Hotešk v obdobju</br>1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]]
Idrijca ima tipičen dinarski dežno-snežni [[Rečni režim|režim]] z izrazitim prvim viškom pozno jeseni (november–december) in manj izrazitim drugim viškom spomladi (marec–april). Jesenski višek je posledica izdatnih jesenskih padavin, spomladanski višek je deloma zaradi taljenja snega in deloma zaradi spomladanskega dežja. Najmanjši pretoki so poleti (junij–avgust), zimski nižek je zelo neizrazit (februar). Zaradi močno razčlenjenega površja in strmih pobočij ter obilnih padavin ima Idrijca visok [[specifični odtok]] (57,6 l/s/km<sup>2</sup>) in tudi zelo visok [[odtočni količnik]] (76,0 %), večjega kot podobne reke v [[Predalpsko hribovje|Predalpskem hribovju]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=7. novembra 2016}}</ref>
Idrijca je pravi [[hudournik]], ki ob močnih nalivih zelo hitro naraste in lahko skupaj s številnimi pritoki iz strmih in ozkih grap v zelo kratkem času napravi veliko škode v naseljih ter na prometni in drugi infrastrukturi. Sicer se ozka naplavna ravnica ob reki pojavlja le ponekod (predvsem med izlivoma [[Trebuša|Trebuše]] in [[Bača|Bače]], tako da so naselja večinoma odmaknjena od reke v višje lege, razen [[Idrija]] in [[Bača pri Modreju]], kjer povzroča težave s poplavljanjem in nasipanjem velikih količin plavja. Poplavno najbolj ogroženi so spodnji deli [[Idrija|Idrije]] ob Idrijci in ob pritoku [[Nikova]], ki so bili v zadnjih sto letih večkrat prizadeti zaradi poplav, mdr. 27. decembra 1909, 27. septembra 1926, 14. oktobra 1982 in 18. septembra 2010. <ref>{{navedi revijo|last1 = Majnik|first1 = Stanko|title = Povodnji v Idriji|journal = Idrijski razgledi|volume = 26–28|pages = 163–167|publisher = Mestni muzej Idrija|location = Idrija|year = 1985|cobiss=35155473}}</ref> Vse do poplave 27. septembra 1926 so bili spodnji deli Idrije še dodatno ogroženi zaradi lesenih 'grabelj' na reki, s katerimi so lovili les, ki so ga vse od konca 16. stoletja dalje plavili po reki za potrebe rudnika. Ob prejšnjih poplavah se je na njih vedno nabiralo plavje in zajezilo reko, ki je zaradi tega prestopila bregove, ob poplavi leta 1926 pa jih je Idrijca v celoti odnesla. Na vodomerni postaji Hotešk so največje pretoke Idrijce zabeležili ob poplavah 28. januarja 1979 (644 m<sup>3</sup>/s), 18. septembra 2010 (565 m<sup>3</sup>/s) in 30. marca 2009 (483 m<sup>3</sup>/s). <ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Idrijca&p_postaja=8450|title=Arhivski podatki|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref>
| |||