Lojze Dolinar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal biografske podatke |
|||
Vrstica 2:
'''Lojze Dolinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[19. april]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[9. september]] [[1970]], [[Ičići]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], [[Hrvaška]].
[[Slika:1960 Yugoslavia stamp - Sculpture by L. Dolinar.jpg|thumb|left|250px|Dolinarjev kip na jugoslovanski znamki iz leta 1960]]
Šolal se je na akademijah na Dunaju in v Münchnu, med 1. svetovno vojno je bil v Judenburgu, po njej v New Yorku, večrkat v Parizu in Italiji. 1932 se je preseli v Beograd, kjer je 1946 na tamkajšnji akademiji postal redni profesor za kiparstvo. Po let u1959 je živel in delal v Kranju. Leta 1953 je postal dopisni, tik pred smrtjo (1970) pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). 1969 je dobil Prešenovo nagrado.
Sodi med kiparje srednje generacije, ki so svoj ustvarjalni zenit dosegli v času med obema vojnama. Njegov prvi učitelj na umetnoobrtni šoli je bil [[Alojzij Repič]].
Dolinar je že v svojih zgodnjih delih, kot sta ''Slepi'' in ''Portret Riharda Jakopiča'', nakazal izrazito drzne izrazne možnosti, s katerimi prestopa v področje [[ekspresionizem|ekspresivnega]] modeliranja. Imel je izjemen občutek za monumentalne figure, s katerimi se je izkazal v širšem jugoslovanskem prostoru in v Sloveniji. Bil je eden od priljubljenih sodelavcev [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ko sta oblikovala spomenike slovenskim skladateljem, [[Ilirski steber]] in druge spomenike. Izjemna je postavitev Dolinarjevega Mojzesa nad stranski vhod [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]].
Dolinarjeva zapuščina je od 1966 predstavljena v posebni muzejski zbirki v Kranju, kjer je Dolinar oblikoval tudi enega svojih zadnjih NOB spomenikov na glavnem trgu.
== Glej tudi ==
| |||