Avstro-Ogrska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
|||
Vrstica 170:
Zaradi križanja interesov na Balkanu pa prijateljstvo z Rusijo ni moglo dolgo trajati. V srbsko-turško vojno (1876-78) in [[Rusko-turška vojna, 1877|rusko-turško vojno]] (1877-78) se Avstro-Ogrska ni vmešala. Skupaj z ostalimi evropskimi velesilami pa je nastopila proti Rusiji na [[Berlinski kongres|berlinskem kongresu]] (junij-julij 1878), ki je pod Bismarckovo taktirko ozemeljsko na novo razdelil Balkan in močno spremenil delitev ozemelj, ki si jo je zamislila Rusija v [[Sanstefanski mir|sanstefanskem miru]]. Berlinski kongres je povečani Srbiji in Črni gori še formalno potrdil samostojnost, Avstro-Ogrska pa je dobila pravico okupirati [[Bosna in Hercegovina#Avstro-Ogrska|Bosno in Hercegovino]]
<ref>v tajnem sporazumu s Porto je Andrássy zagotovil, da bo še naprej spoštoval vrhovno oblast sultana.</ref>,
v katerih se je od leta 1852 zvrstilo zaporedje uporov krščanske raje proti turškemu gospostvu. Deželi so naseljevali [[Pravoslavje|pravoslavni]] Srbi (preko 40 %), ki so želeli priti pod Srbijo, [[muslimani]] (manj kot 40 %), ki so imeli v svojih rokah dejansko gospodarsko moč in so želeli ostati pod Turčijo, in [[Katolištvo|katoliški]] Hrvati (manj kot 20 %), ki so edini želeli vključitev v Avstro-Ogrsko. Ta je morala v naslednjih letih vložiti veliko vojaških naporov (boji pri [[Maglaj]]u, [[Jajce, Bosna|Jajcu]] in [[Banjaluka|Banjaluki]], v katerih je na avstro-ogrski strani sodelovalo veliko Slovencev), da je deželi dejansko okupirala (zavzela je tudi [[Sandžak Novi Pazar]], strateško pomembno povezavo med Srbijo in Črno goro) in potem še veliko sredstev v gospodarstvo, šolstvo in zdravstveno oskrbo, da je kolikor toliko pridobila prebivalstvo na svojo stran.
=== Vključitev v Bismarckov sistem zavezništev ===
| |||