Strah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 1:
Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strah<ref name="bleh">Musek, J. (2005). Strah in anksioznost. V: J. Musek (ur.), Predmet, metode in področja psihologije (str. 144-145). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.</ref>. Je osnovni mehanizem za preživetje, ki se sproži kot odgovor na določene dražljaje, kot so bolečina ali nevarnost. Je sposobnost prepoznavanja nevarnosti in vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali begu pred njo (temu rečemo odziv boj ali beg). V izrednih primerih doživljanja strahu (groza) je možen odziv tudi otrpnitev telesa (nepremičnost). Seveda se nam strahu kot takega ni potrebno učiti, to čustvo nam je vrojeno. Najbolj učinkovito se nalezemo strahu s posnemanjem in opazovanjem obnašanja drugih. Je emocionalna osnova tesnobe, anksioznosti, ki je skupni imenovalec vseh čustvenih in tudi razpoloženjskih motenj in je tudi sestavni del temeljne osebnostne dimenzije, [[Nevroticizem|nevroticizma]]<ref name="bleh"/>.
Problem človeka je, da ne reagira s strahom in tesnobo le na dejanske nevarnosti, ampak na pričakovane in namišljene nevarnosti in neugodnosti, tudi takšne, ki se morda nikoli ne bodo zgodile <ref name="bleh"/>. Pomembno je tudi, da razlikujemo med strahom in tesnobnostjo. Strah je pogosto povezan z določenimi vedenji bega in izogibanja, tesnobnost pa je posledica groženj, ki jih občutimo kot neizogibne in za katere
==Pridobitev strahu==
Za emocionalne procese je značilno, da so delno prirojeni in delno naučeni. Večina strahov je naučeno vedenje<ref>Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija (str. 232 - 255).Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete</ref>. Pri tem sodelujejo različne vrste učenja. S fiziološkimi reakcijami je najbolj neposredno povezano klasično in instrumentalno pogojevanje. Vendar pa emocionalno učenje vključuje tudi vrste učenja, ki niso neposredno povezane s fiziološkimi reakcijami <ref>Lamovec, T. (1984). Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo</ref>. Taki obliki sta učenje s posnemanjem in verbalno učenje, ki vključujeta mišljenje, na učenje pa vplivata predvsem preko kognitivnih procesov<ref>Lamovec, T. (1984). Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo</ref>.Po Rachmanu<ref>Rachman, S. (1976). The conditioning theory of fear-acquisition: a critical examination. Behaviour research and therapy, 15(5), 375-387.</ref> lahko strah pridobimo na tri načine: neposredno s pogojevanjem
===Modelno učenje strahu===
Mnogo psihologov je že raziskovalo, kako razvijemo strah do nekega predmeta ali pojava.
V eni izmed mnogih raziskav so ugotovili, da se otroci fobij in ostalih strahov učijo z [https://en.wikipedia.org/wiki/Observational_learning modelnim učenjem]. Pri tem imajo na otroke zelo velik vpliv odzivi staršev. V zgodnjem otroštvu je priložnosti za posredno učenje od njih ogromno, saj otroci velik del časa preživijo doma. Še posebej pomembno vlogo igra vpliv mame.
===Pogojevanje strahu===
Vrstica 15:
'''Pogojevanje strahu''' je vedenjska paradigma, kjer se organizem nauči bati pogojnega dražljaja, povezanega z averzivnimi dogodki.
'''Brezpogojni [[dražljaj]]''' je dražljaj, ki brezpogojno, naravno in avtomatsko sproži
'''Pogojni dražljaj''' je sprva nevtralen dražljaj, vendar z rednim združevanjem z brezpogojnim dražljajem sproži enak vedenjski odziv kot brezpogojni dražljaj.
'''Pogojni odziv''' je vedenjski odziv, izzvan s strani pogojnega dražljaja po pogojevanju.
'''Reprezentacije''' so predstave ali spomini senzoričnih atributov pogojnih ali brezpogojnih dražljajev.
Na osnovi korenitih sprememb v vedenju v odgovor na pogojni dražljaj, velja, da se pogojni dražljaj med pogojevanjem
extinguished conditioned stimulus. J. Exp. Psychol. Anim. Behav.
Process 1, 88–96</ref><ref>Myers, K.M. and Davis, M. (2002) Behavioral and neural analysis of
Vrstica 56:
===Strah pred neuspehom v šolstvu===
Ko je učenec soočen s situacijo, da ga v bližnji prihodnosti čaka test, se lahko nanjo različno odzove. Neuspehu na testu se lahko izogne tako, da se usmeri
Haghbin, McCaffrey in Pychyl (2012) so raziskovali odnos med strahom pred neuspehom in odlašanjem. Ugotovili so, da je razmerje med strahom pred neuspehom in odlašanjem odvisno od [[kompetence (kadrovsko področje)|kompetentnosti]]. Manj kompetentni učenci se bodo bolj verjetno zamotili z izvajanjem manj skrb vzbujajočih dejavnosti, ker verjamejo, da so posledice neuspeha odbijajoče in grozeče, kar v njih vzbuja negativna čustva. Avtorji so ugotovili tudi, da igra pomembno vlogo pri skupini bolj kompetentnih učencev občutek neodvisnosti, pri skupini manj kompetentnih učencev pa občutek neodvisnosti ni imel vloge. Pri bolj kompetentnih učencih je odnos med strahom pred neuspehom in odlašanjem nasproten. Ko učenec čuti večji strah pred neuspehom bo manj zavlačeval, razen če povečan strah pred neuspehom zmanjša njegov občutek neodvisnosti. Manjša neodvisnost lahko torej pri teh učencih sproži odlašanje <ref name="Haghbin"> Haghbin, M., McCaffrey, A. in Pychyl, T. A. (2012). The complexity of the relation between fear of failure and procrastination. ''Journal of Rational-Emotive and Cognitive-Behaviour Therapy, 30'', 249–263.</ref>.
Vrstica 66:
Strah pred letenjem ali aerofobija je kombinacija ene ali več fobij, povezanih z letenjem. To so [[klavstrofobija]] ali strah pred zaprtimi prostori, in [[akrofobija]] ali strah pred višino. Je simptom in ne bolezen. Povzroči pa jo lahko veliko različnih dejavnikov. Strahu pred letenjem posvečajo vedno več časa, saj je potovanje z letalom vedno bolj popularno in za modernega človeka že skoraj neizbežno. Pri ljudeh, ki imajo zelo izražen strah pred letenjem je dovolj, že samo omemba o letenju, da pri njih vzbudi visoko anksioznost. Večina ljudi, pa se ne boji samega letenja ampak paničnih napadov, ki jih povezujejo z letenjem.<ref>-Price, L., Rothbaum, B., Hodges, L., Smith, S., & Hwan Lee, J. (2000). A controlled study of virtual reality exposure therapy for the fear of flying. V: Journal of consulting and clinical Psychology, 68(6), 1020-1026</ref>
Strah pred letenjem naj bi bil prisoten pri kar 10-40% človeške populacije.<ref name=»Gerwen«>Van Gerwen, L.J. and Diekstra, R.F.W. (2000). Fear of flying Treatment Programs for Passengers: An international review. Aviation, space and enviromental medicine, 71, 430-437.</ref> Raziskava Monice Martinussen, Elisabeth Gundersen in Reidar Pedersen (2011)<ref name=»Monica«> Martinussen M., Gundersen E., Pedersen R. (2011). Predicting fear of flying and positive emotions towards air travel. Aviation Psychology and Applied Human Factors, 2, 70-74.</ref> je potrdila, da ima strah pred letenjem več žensk kot moških, ter da na strah pred letenjem zelo vplivajo izkušnje iz letališča (check in, varnostni pregled, prijaznost zaposlenih..).
Na temo strahu pred letenjem je bila leta 2011 (Janice Hawkins-Gilligan, Judith A. Dygdon
S to temo so se ukvarjali tudi Aliza Fleischer, Anat Tchetchik in Tomer Toledo (2012) <ref name=»Fleischer«> Fleischer A., Tchetchik A., Toledo T. (2012) The Impact of Fear of Flying on Travelers' Flight Choice: Choice Model with Latent Variables. Journal of Travel Research, 51.</ref>, katere je zanimal vpliv strahu pred letenjem na izbiro letalskih družb in tudi same poti. Rezultati so pokazali, da so ljudje s strahom pred letenjem pripravljeni plačati več za »udobje« (oz. dejavnike, ki se zdijo posameznikom pomembni in jim dajejo občutek varnosti) na [[Letalo|letalu]], ki njihov strah zmanjšuje.
Vrstica 96:
==Strah pred osamljenostjo==
V današnjem času je na eni strani zelo prisoten strah pred navezanostjo, bodisi na drugo osebo, žival, predmet, [[Navezanost na blagovno znamko|blagovne znamke]] itd., ter na drugi pred tem, da bi ostali sami.
==Strah pred intimnostjo ==
Vrstica 121:
Nekateri avtorji trdijo, da se vzrok za klavstrofobijo skriva v napačnem subjektivnem zaznavanju in doživljanju prostora, ki nam je blizu. <ref name="Longo"/> Spet drugi pa poudarjajo tudi biološke dejavnike, ki lahko vplivajo na pojav klavstrofobije. Ti dejavniki so npr. razna vnetja v človeškem organizmu in pospešeno bitje srca <ref name="Katznelson">Katznelson, R., Djaiani, G. N., Minkovich, L., Fedorko, L., Carroll, J., Borger, M. A., & ... Karski, J. (2008). Prevalence of claustrophobia and magnetic resonance imaging after coronary artery bypass graft surgery. Neuropsychiatric Disease And Treatment, 4(2), 487-493. doi:10.2147/NDT.S2699</ref>.
Klavstrofobija je pogosto povezana tudi z [[agorafobija|agorafobijo]], ki pa pomeni strah pred biti ujet sam v velikem odprtem prostoru. Namreč predvidevajo, da sta obe fobiji
==Strah pred smrtjo==
Vrstica 127:
In čeprav sodi med najbolj neprijetna čustva, ima velikanski pomen. Je vodilno čustvo pri soočanju z nevarnostmi, uravnava naše izogibalno obnašanje. Nekateri menijo, da ima pojem smrti in strah pred njim pomembno vlogo pri pojavu depresije, v psihopatologiji ter v primerih psihosomatskih motenj. Strah pred smrtjo naj bi bila univerzalna reakcija in se pojavlja pri [[strah pred smrtjo pri otrocih|otrocih]], posameznikih srednjega obdobja in [[strah pred smrtjo pri starostnikih|starostnikih]].
Raziskave so pokazale, <ref name="Herman">Feifel, H. in Nagy, V. T. (1981). Another Look at Fear of Death. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 49, 278-286.</ref> da je odziv na spremenljivke ''vrednotenje koncepta smrti, dejavnik zavedanja smrti, dejavnik veroizpovedi in odnos do udeleževanja pogrebov'' povezan s stopnjo strahu pred smrtjo. In sicer, višji kot je strah pred smrtjo, nižji je koncept vrednotenja smrti. Posamezniki iz skupin z visoko stopnjo strahu so smrt večkrat opisali kot slabo, kruto in temno v primerjavi s posamezniki iz skupin z nizko stopnjo strahu,
Se pa strah pred smrtjo različno kaže pri različnih verah. Pri primerjavi [[Budisti|budistov]] in [[Kristjani|kristjanov]] prvi kažejo nekoliko nižji strah pred smrtjo. Odvisno je tudi ali je verovanje [[Intrinzično verovanje|intrinzično]] ali [[Ekstrinzično verovanje|ekstrinzično]]. <ref name="Wong">Wong, L. P., Fung, H. H., & Jiang, D. (2015). Associations between religiosity and death attitudes: Different between Christians and Buddhists?. Psychology Of Religion And Spirituality, 7(1), 70-79.</ref> Intrinzično verovanje strah pred smrtjo zmanjšuje ne glede na vero, ekstrinzično verovanje pa je pozitivno povezano s sprejetjem smrti in zmanjšanjem strahu le pri budistih. Sicer pa naj bi se med verniki smrti najbolj bali [[muslimani]], kajti ti imajo v svoji veri največ omejitev in strogih pravil. <ref name="Ellis"> - Ellis, L., Wahab, E. A., & Ratnasingan, M. (2013). Religiosity and fear of death: A three‐nation comparison. Mental Health, Religion & Culture, 16(2), 179-199.</ref>
Vrstica 145:
===Akrofobija pri dojenčkih===
Splošno znano je, da se plazeči dojenčki izogibajo nevarnih prepadov, ker je tudi pri njih prisoten strah pred višino, vendar nedavne raziskave na tem področju nakazujejo na dejstvo, da temu morda ni tako-ni dokazov s katerimi bi lahko trdili, da je pri dojenčkih res prisoten strah pred višino. Dojenčki se izogibajo nevarnim prepadom
==Strah pred posmehom==
Vrstica 159:
===Zmanjšanje strahu pred javnim nastopanjem s pomočjo virtualne terapije===
Ljudje, ki imajo strah pred javnim nastopanjem se po navadi izogibajo situacijam v katerih bi morali govoriti pred občinstvom. Ko se takim situacijam ne morejo izogniti, doživljajo veliko mero strahu, stresa, napetosti in [[Tesnoba|tesnobe]]. Virtualna terapija je uveljavljajoče zdravljenje za zmanjšanje anksioznosti pred javnim nastopanjem. S pomočjo [[Virtual reality therapy|VRT]](virtual relaty therapy) lahko vzpostavimo repliko okoliščin, ki se pojavijo, ko se oseba znajde v situaciji javnega nastopanja. Pri oblikovanju virtualne resničnosti je pomembno, da prostor oblikujemo tako, da se na najboljši možen način približamo dejanski situaciji. Terapevti lahko tudi nadzorujejo oz. spreminjajo odziv virtualne publike, kar pripomore k odpravljanju strahu, saj se posamezniki lahko soočijo tako s pozitivnim (aplavz, prikimavanje, pozornost) kot negativnim (klepetanje, zehanje, odhod iz dvorane) odzivom publike. Haris idr. (2002) <ref name="Haris"> Harris, S. R., Kemmerling, R. L., & North, M. M. (2002). Brief virtual reality therapy for public speaking anxiety. Cyberpsychology & Behavior, 5(6), 543-550. doi:10.1089/109493102321018187</ref> so v raziskavi ugotovili, da se je strah pri udeležencih po uporabi VRT zmanjšal. Pomemben element pri odpravljanju strahu je tudi zmožnost nadzorovanja verbalne komunikacije
==Strah pred temo==
Občutke strahu lahko spodbudijo besede ali pa podobe. Je osnovno [[čustvo]], ki je lahko prisotno v vseh razvojnih obdobjih. Raziskovalca Levos in Zacchilli <ref name="Levos in Zacchilli">Levos, Joshua; Zacchilli, Tammy Lowery; Nyctophobia: From Imagined to Realistic Fears of the Dark. Psi Chi Journal of Psychological Research, Vol 20(2), Sum 2015 pp. 102-110. Publisher: Psi Chi National Office; [Journal Article]</ref> sta ugotovila, da je strah pred temo realistični strah. Otroci razvijejo določen strah kot odgovor na določenih točkah razvoja glede na dejavnike okolja, ki pa niso nujno razumski in realni. Starejši otroci pa imajo običajno bolj realistične strahove.
Ker je veliko otok kot tudi posameznikov strah teme, so razvili posebne metode s katerimi bi lahko zmanjšali strah. Ena izmed učinkovitih tehnik zmanjšanja strahu je ponavljanje stavkov pred spanjem, ki spodbujajo misli o otrokovi kompetentnosti
==Strah pred ponovitvijo raka==
Vrstica 176:
===Strah pred ponovitvijo raka pri pacientu in njegovem negovalcu v družinskem okolju kot posledica osebnih faktorjev in stresorjev===
Avtorji Mellon, Kershaw, Northouse in Freeman-Gibb <ref name="Mellon" /> so leta 2006 izvedli raziskavo, v kateri so preučevali, ali in kateri osebni faktorji (starost, izobrazba, spol in rasa), stresorji (družinski stresorji in stresorji, ki izvirajo iz bolezni), družinski faktorji (trdoživost družine, socialna podpora znotraj le-te) in posameznikovo vrednotenje bolezni vplivajo na strahove pred ponovitvijo raka pri bolniku in njegovem negovalcu, in ali je pri teh strahovih opaziti medsebojno povezanost. Rezultati kažejo, da medicinski faktorji (vrsta in stopnja raka, način zdravljenja) niso imeli vpliva na strahove o ponovitvi, kot tudi ne spol, rasa, izobrazba posameznika in stresorji, ki izvirajo iz bolezni. Nakazujejo tudi, da so bili strahovi večji pri posameznikih, ki so poročali o večjem družinskem stresu in bolj negativnem vrednotenju bolezni, in da je vrednotenje bolezni posameznika bolj pozitivno večja kot sta trdoživost družine in socialna podpora znotraj le-te. Glede na rezultate bolniki in družinski negovalci vplivajo na strahove drug pri drugem, s tem da so le-ti bistveno večji pri družinskih negovalcih. Avtorji so odkrili, da ima pri tej povezavi strahov vlogo tudi starost bolnika in negovalca — bolj kot je eden od dveh mlad, večji bodo strahovi pred ponovitvijo raka pri starejšem.
== Uporaba strahu pri oglaševanju ==
Da bi na nevarnost določenih produktov ali dejanj opozorili širšo javnost, uporabimo oglaševanje. Obstaja več načinov oglaševanja, med katerimi pa je tudi tako, ki uporablja strah. Strah je uporabljen za oglaševanje mnogih izdelkov, storitev in varnostnih opozoril. Raziskava (Mukherjee & Dubé, 2012)<ref name="Mukherjee">Mukherjee, A., & Dubé, L. (2012). Mixing emotions: The use of humor in fear advertising. Journal Of Consumer Behaviour, 11(2), 147-161.</ref>.
==Premagovanje strahu==
Vrstica 215:
Dunne, G., Askew, C. (2013). Vicarious Learning and Unlearning of Fear in Childhood Via Mother and Stranger Models. Emotion, 5, 974–980.
Reynolds, G., Field, A. P., Askew, C. (2014). Effect of Vicarious Fear Learning on Children’s Heart Rate Responses and Attentional Bias for Novel Animals. Emotion, 5,
Tronson, N. C., Corcoran, K. A., Jovasevic, V. in Radulovic, J. (2012). Fear conditioning and extinction: emotional states encoded by distinctsignaling pathways. CellPRESS, 35(3), 145–155
|