Baza (kemija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --{{v delu}} (brez aktivnosti od konca septembra) |
pravopis |
||
Vrstica 9:
1887 je [[Svante August Arrhenius|Svante Arrhenius]] baze opisal kot snovi, ki pri raztapljanju v vodi disociirajo in pri tem sproščajo hidroksidne ione, kisline pa kot spojine, ki disociirajo z oddajanjem protonov. Kisline in baze se med seboj nevtralizirajo. Teorija pa ni b ila popolna, saj spojine brez kisika niso bile vključene: [[Amonijak|amonijak]] kisline nevtralizira.
1923 je [[Johannes Nicolaus Brønsted]] predstavil svoj model. V veliki meri je bil sprejet, in zlasti v analizni kemiji je zelo preizkušen in testiran. Njegova teorija je, da baze in kisline vplivajo druga na drugo prek reakcije prenosa protona. Pri tem baze odvzemajo kislinam proton. Model [[Gilbert Newton Lewis|Gilberta Newtona Lewisa]] , prav tako objavljen leta 1923, je uporaben za obravnavo reakcijskih procesov v organski kemiji in v [[Kompleksna spojina|kompleksno kemijo]] in gre prek okvirov običajnih definicij. Zato raje govorimo o Lewisovi bazi in Lewisovi kislini. Veliko spojin, ki jim običajno razumemo kot kisline, po tem modelu niso kisline. K''oncept trdih in mehkih kislin in baz'' (HSAB koncept), je leta 1963 razvil Ralph G. Pearson
== Kaj so baze? ==
| |||