Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m np
Vrstica 107:
Je prva jezuitska cerkev na [[Slovenija|Slovenskem]]. Njeno notranjost so opremili najrazličnejši slikarji in kiparji, med njimi [[Francesco Robba]] oltarje v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732, slikar [[Janez Šubic]] stropne poslikave, Luka Mislej sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah, in drugi. Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz leta 1678 oz. 1681 iz črnega marmorja.
 
[[Slika:Valvasor - Marijin steber pred cerkvijo sv. Jakoba.jpg|thumb|left|250px|[[Marjiin steber, Ljubljana|Marijin steber]] s cerkvijo na [[Valvasor]]jevem [[bakrorez]]u iz leta 1689]]
== Zgodovina ==
V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila [[gotika|gotska]] cerkev [[avguštinci|avguštinskega]] [[samostan]]a. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli [[jezuiti]], ki jih je v Ljubljano pripeljal [[Tomaž Hren]]. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po [[sveti Jakob|svetem Jakobu]]. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo.{{cn}} V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal [[empora|empore]] (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo [[Luka Mislej|Luke Misleja]]. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po [[ljubljanski potres|potresu leta 1895]] je [[Linz|linški]] arhitekt [[Raimund Jeblinger]] spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski [[zvonik]] in z njim zamenjal oba stara.