Gliste: Razlika med redakcijama

'''Gliste''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Nematoda''') so [[deblo (biologija)|deblo]] [[živali]], v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]], znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»[[črv]]aste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin [[zajedavec|zajedavcev]]. Več kot polovica znanih vrst namreč zajeda predstavnike množice drugih skupin organizmov, od [[rastline|rastlin]] do [[vretenčarji|vretenčarjev]] vključno s [[človek]]om, zaradi česar so pomembne tudi z [[medicina|medicinskega]] vidika.<ref name=Hugot_2001>{{navedi revijo |author=Hugot, J.-P.;|author2= Baujard, P.;|author3= Morand, S. |title=Biodiversity in helminths and nematodes as a field of study: an overview |journal=Nematology |year=2001 |volume=3 |issue=3 |pages=199–208 |doi=10.1163/156854101750413270}}</ref> Mnogo manj znane, a prav tako pomembne so prostoživeče gliste, ki so izjemno številne v vseh mogočih [[habitat (ekologija)|habitatih]] na Zemlji, s tem pa ključen del [[ekosistem]]ov.<ref name="invzoo">{{navedi knjigo |author=Ruppert, E.E. in|author2= Barnes, R.D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6. |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833 |pages=287–303}}</ref>

Vse gliste so valjaste oblike, dvobočno somerno telo se proti vsakem koncu zlagoma oža. Večina je milimetrskih velikosti, največje prostoživeče morske gliste dosežejo 5 cm v dolžino,<ref name="invzoo"/> največja znana glista, ki zajeda v [[Kit glavač|kitih glavačih]], pa je dolga celo 13 m.<ref name="intro">{{navedi splet| url=http://www.ucmp.berkeley.edu/phyla/ecdysozoa/nematoda.html |title=Introduction to the Nematoda |author=Waggoner, Ben &|author2= Speer, Brian R. |year=2000 |publisher=[[Univerza Kalifornije, Berkeley]] |accessdate=14.7.2013}}</ref>

Za skupino glist kot celoto je znan širok nabor načinov razmnoževanja.<ref name = "Bell_1982">{{navedi knjigo |author=Bell G. |title=The masterpiece of nature: the evolution and genetics of sexuality |publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=1982 |isbn=0-520-04583-1 }}</ref> Večinoma je [[spolno razmnoževanje|razmnoževanje spolno]], predstavniki nekaterih vrst, kot je ''[[Caenorhabditis elegans]]'', pa so pretežno [[hermafrodit]]i in se samooplodijo. Posebej pri kopenskih vrstah je znana tudi [[partenogeneza]] in pri nekaterih vrtah samci sploh še niso bili odkriti.<ref name="invzoo"/> Med glistami so tako [[jajcerodnost|jajcerodne]] kot [[živorodnost|živorodne]] vrste. Pri slednjih se lahko zgodi, da izleganje [[ličinka|ličink]] povzroči smrt matere. V tem primeru gre verjetno za prilagoditev na pomanjkanje hranilnih snovi v okolju, saj ličinke požrejo ostanke matere okrog sebe.<ref name = "Johnigk_Ehlers_1999">{{navedi revijo |author=Johnigk S.-A.,|author2= Ehlers R.-U. |year=1999 |title=''Endotokia matricida'' in hermaphrodites of ''Heterorhabditis'' spp. and the effect of the food supply |journal=Nematology |volume=1 |issue=7–8 |pages=717–726 |doi=10.1163/156854199508748}}</ref> Odlaganje jajčec pri jajcerodnih vrstah je zaenkrat še slabo poznano. Morske gliste izležejo največ po 50 jajčec v skupku, kopenske pa lahko producirajo tudi po več sto jajčec, ki jih odlagajo v [[prst (pedologija)|prst]].<ref name="invzoo"/>

Pravkar izlegle ličinke so skoraj enake kot odrasle gliste, nerazvitih imajo le nekaj delov [[razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]]. Značilnost glist je, da je [[ontogenetski razvoj]] praktično fiksen – ličinke imajo že skoraj vse celice, ki jih bodo imele tudi kot odrasle živali; vloga vsake celice je točno določena in enaka pri vseh predstavnikih vrste.<ref name="invzoo"/> Pri glisti ''C. elegans'', ki je v tem pogledu eden najbolje preučenih organizmov na svetu, so tako poznane razvojne linije vseh 959 [[somatska celica|somatskih celic]] pri odraslih hermafroditih in 1031 pri odraslih samcih.<ref>{{navedi revijo |author=[[John E. Sulston|Sulston, John E.]] &|author2= [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] |title=Post-embryonic cell lineages of the nematode, Caenorhabditis elegans |journal=Dev. Biol. |volume=56 |issue=1 |pages=110–56 |year=marec 1977 |month=marec |pmid=838129 |doi=10.1016/0012-1606(77)90158-0|url=}}</ref> Povečevanje velikosti s staranjem gre predvsem na račun povečevanja velikosti posameznih celic in le v manjši meri na račun [[celična delitev|delitve]]. Ličinke do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival štirikrat [[levitev|levijo]] kutikulo, kot odrasle pa se ne levijo več, le pri nekaterih vrstah še nekoliko zrastejo.<ref name="invzoo"/>

So dominantni predstavniki favne večceličnih živali na globokomorskem dnu in njihova številčna prevlada v [[bentos|bentoški]] skupnosti se običajno povečuje z globino,<ref>{{navedi revijo |author=Thiel, H. |year=1975 |title=The size structure of the deep-sea benthos |journal=Int. Rev. ges. Hydrobiol. |volume=60 |pages=575–606}}</ref> vendar lahko tudi v dnu plitvejših morij gostota osebkov doseže več milijonov na kvadratni meter.<ref>{{navedi revijo| author=Jensen, P. |year=1987 |title=Differences in Microhabitat, Abundance, Biomass and Body Size between Oxybiotic and Thiobiotic Free-Living Marine Nematodes |journal=Oecologia |volume=71 |issue=4 |pages=564–567}}</ref> Kopenske gliste živijo v tanki plasti vode med delci tal – zato so vodni organizmi in nekatere vrste najdemo tako na kopnem kot v sladkovodnih habitatih. Tudi te so izjemno številčne – po eni od ocen naj bi [[aker]] kmetijske zemlje vseboval več milijard glist. Največjo gostoto dosegajo v okolici rastlinskih [[korenina|korenin]] in pri površju zemlje, z globino pa gostota hitro upada.<ref name="invzoo"/> Med bolj »eksotične« habitate glist sodijo vroči vrelci s temperaturo nad 50 ºC<ref name="invzoo"/> in vodni žepi v skalnih razpokah globoko pod zemljo; leta 2011 opisano glisto vrste ''[[Halicephalobus mephisto]]'' so našli v vzorcih iz rudnikov 3,6 km pod površjem, kar je daleč največja globina med večceličnimi organizmi.<ref name="Halicephalobus">{{navedi revijo |title=Nematoda from the terrestrial deep subsurface of South Africa |first=G. |last=Borgonie |coauthorsauthor2=García-Moyano, A.;|author3= Litthauer, D.;|author4= Bert, W.;|author5= Bester, A.;|author6= van Heerden, E.;|author7= Möller, C.;|author8= Erasmus, M.;|author9= Onstott, T. C. |journal=[[Nature]] |pages=79–82 |doi=10.1038/nature09974 |issue=7349|year=2011|volume=474}}</ref>

Prehranjujejo se večinoma z odmrlim organskim materialom (detritom), [[bakterije|bakterijami]], [[glive|glivami]] in drugimi [[mikroorganizmi]], mnogo pa je tudi [[rastlinojed]]ih ali [[plenilec|plenilskih]] vrst. Slednje lovijo druge organizme podobne velikosti, lahko tudi druge gliste. Gliste, ki se prehranjujejo z razkrojevalskimi glivami in bakterijami, predstavljajo zaradi svoje številčnosti pomemben člen v [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]].<ref name="invzoo"/> Po drugi strani so nekatere glive specializirane za lov na gliste, saj imajo posebej oblikovane [[hifa|hife]], ki jih zadrgnejo okrog telesa gliste, ko ta pokuka skoznje in jo prebavijo.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.researchgate.net/publication/228034002_Nematophagous_Fungi/file/9fcfd50cb087f99b5e.pdf |title=Nematophagous fungi |author=Nordbring-Hertz, Birgit;|author2= Jansson, Hans-Börje; |author3=Tunlid, Anders |year=2011 | work=eLS |publisher=Wiley |doi=10.1038/npg.els.0004293}}</ref> Poleg gliv jih plenijo različne talne živali, kot so [[deževniki]], [[stonoge]] in [[žuželke|žuželčje]] ličinke.<ref>{{navedi knjigo| last=Tarman |first=Kazimir |authorlink=Kazimir Tarman |year=2007 |title=Živali tal |edition=2., elektronska |publisher=Prirodoslovno društvo Slovenije |pages=11}}</ref>

* [[Toksokaroza|Toksokarozo]] povzroča [[pasja glista]] ''Toxocara canis''. Bolezen je pogosta predvsem med predšolskimi otroci. Pojavlja se povsod, kjer sobivajo ljudje in [[pes|psi]]. Odrasla glista, ki živi v [[tanko črevo|tankem črevesu]] psa, je dolga od 3 do 5 cm. Njen [[razvojni krog]] poteka med človekom in psom.<ref>{{navedi knjigo |title=Infekcijske bolezni |authorsauthor=Marica Marolt - Gomišček, |author2=Alenka Radšel - Medvešček |year=2002 |place=Ljubljana |publisher=Tangram |isbn=961-6239-21-X |page=515}}</ref>

* [[Trihineloza]] ali trihinoza je sistemska bolezen. Povzroča jo glista ''[[Trichinella spiralis]]'' ali lasnica. Razširjena je po vsem svetu. Okuži toplokrvne živali in človeka. Vzrok bolezni je uživanje toplotno preslabo obdelanega mesa, ki je okuženo z zajedavčevimi cistami. Najprej se pokažejo prebavne motnje, ki jim sledijo oteklina okrog oči, boleče, otrdele in včasih vnete mišice in [[eozinofilija]].<ref name=marolt>{{navedi knjigo |title=Infekcijske bolezni |authorsauthor=Marica Marolt - Gomišček,|author2= Alenka Radšel - Medvešček |year=2002 |place=Ljubljana |publisher=Tangram |isbn=961-6239-21-X |page=532}}</ref>

Ogorčice, ki napadajo rastline, so [[škodljivec|škodljivci]] v kmetijskih območjih po vsem svetu. Po oceni s konca 80. let 20. stoletja naj bi svetovnemu kmetijstvu skupno povzročile 77 milijard [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] škode.<ref>{{navedi splet|author=Lambert, Kris &|author2= Bekal, Sadia |year=2002 |title=Introduction to Plant-Parasitic Nematodes |url=http://www.apsnet.org/edcenter/intropp/PathogenGroups/Pages/IntroNematodes.aspx |work=The Plant Health Instructor |publisher=The American Phytopathological Society |doi=10.1094/PHI-I-2002-1218-01}}</ref> Po drugi strani predstavljajo t. i. entomopatogene ogorčice (gliste, ki napadajo žuželčje škodljivce) sredstvo za [[biološki nadzor škodljivcev]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.biocontrol.entomology.cornell.edu/pathogens/nematodes.html |title=Nematodes |work=Biological control |author=Shapiro-Ilan, David I. &|author2= Gaugler, Randy |publisher=Fakulteta za kmetijstvo in vede o življenju, [[Univerza Cornell]] |accessdate=12.7.2013}}</ref>

Poseben pomen ima prostoživeča glista ''C. elegans'', ki je že več desetletij osrednji subjekt raziskav [[Ontogenija|ontogenetskega]] razvoja večceličnih organizmov, pa tudi drugih vidikov biologije. Zaradi svojih lastnosti predstavlja priročen [[modelni organizem]] in je v tem pogledu vmesna stopnja med [[Mikroorganizem|enoceličnimi]] evkarioti in kompleksnejšimi organizmi, kot so [[vretenčarji]] in [[višje rastline]].<ref>{{navedi knjigo |author=Cooper, G.M. in|author2= Hausman, R.E. |year=2004 |title=The Cell: a molecular approach |edition=3. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |isbn=0-87893-214-3 |pages=17}}</ref>

Novejše filogenetske študije nakazujejo, da vsaj razred Adenophorea ni [[monofilija|monofiletski]], torej je po sodobni taksonomiji neveljaven. Različni avtorji predlagajo od pet<ref>{{navedi revijo |author=Blaxter, Mark L. s sod.|display-authors=etal |year=1998 |title=A molecular evolutionary framework for the phylum Nematoda |journal=[[Nature]] |volume=392 |pages=71–75 |doi=10.1038/32160}}</ref> do 12 kladov,<ref name="Holterman2006">{{navedi revijo |author=Holterman, M.;|author2= van der Wurff, A.;|author3= van den Elsen, S.;|author4= van Megen, H.;|author5= Bongers, T.;|author6= Holovachov, O.;|author7= Bakker, J.;|author8= Helder, J |year=2006 |title=Phylum-wide analysis of SSU rDNA reveals deep phylogenetic relationships among nematodes and accelerated evolution toward crown Clades |journal=Molecular Biology and Evolution |volume=23 |issue=9 |pages=1792–1800 |doi=10.1093/molbev/msl044 |pmid=16790472}}</ref> vendar šele v zadnjih letih postajajo dostopne molekularne tehnike, nujne za tako obširno filogenetsko analizo kot jo zahteva celotno živalsko deblo, zato se razumevanje odnosov znotraj debla glist z novimi objavami hitro spreminja.