Gradež (Italija): Razlika med redakcijama

 

== Lega ==

Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve.

 

== Zgodovina ==

Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>

 

 

 

 

== Viri ==

{{opombe}}

 

{{Province of Gorizia}}

{{it-naselje-stub}}