Podgrajsko podolje: Razlika med redakcijama

'''Podgrajsko podolje''' je suha [[dolina]], ki se vleče in polagoma zvišuje od [[Kozina|Kozine]] proti jugovzhodu do [[Starod]]a. [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] pripada njen zgornji del, od Staroda do [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušice]]. Proti jugu Podgrajsko podolje prehaja v [[Čičarija|Čičarijsko hribovje]]. Občina Ilirska Bistrica poseže na njegove obronke s [[Trstenik]]om (837 m)(.<ref>Državna topografska karta 1:25000. 197, ŽabnikStarod. 1995, Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije, Inštitut za geodezijo in Starodfotogrametrijo FGG</ref><ref>Državna topografska karta 1:25000. 196, 1995)Žabnik. 1995, Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG</ref>

Podgrajsko suho dolino je oblikovala površinska [[reka]], ki je tekla od Staroda čez [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Markovščina|Markovščino]] in Materijo ter nato naprej ali ob [[Rodik]]u proti [[Divača|Divači]] v [[Velika voda|Veliko vodo]], ali čez Kozino in [[Bazovica|Bazovico]] v Nabrežinsko suho dolino.<ref (name="Melik1960">Melik, A., 1960): Slovensko Primorje. Ljubljana, Slovenska matica, 547 str.</ref>

Ravnina te suhe doline reže poševno nagnjene kredne in [[eocen]]ske sklade, iz česar lahko sklepamo, da kamninska zgradba ni vplivala na izoblikovanje površja. Dolina je lepo izoblikovana, njeno dno, ravno in obsežno, 2-3-4 km v širjavi, se nahaja pri Kozini - Hrpeljah v nadmorski višini okrog 500 - 520 m, pri Markovščini leži okrog 530 - 550 m visoko, pri Podgradu med 550 - 570 m in pri Starodu v nadmorski višini 670 - 680 m.<ref (Melik, 1960).name="Melik1960"/>

Dno doline je precej zakraselo, s številnimi [[vrtača]]mi. Potoki, ki sem pritečejo z [[Brkini|Brkinov]], ob dosegu doline poniknejo. Te slepe doline so s svojimi ponikevskimi kotanjami izdolbene 40 - 80 m globoko v danjo ravan suhe doline. V njih je precej [[prst (pedologija)|prsti]], ki so jo potoki prinesli s [[fliš]]nega hribovja in zato skoraj ob vsaki od njih stoji vas. Na območju Ilirske Bistrice se nahajajo [[Račiške ponikve|Račiške]] in [[Hrušiške ponikve]]. Da je obseg doline tako velik, so verjetno v večji meri prispevali vodni tokovi s [[Slavnik]]a in Čičarije, kjer so bili, zaradi večje množine padavin, bolj vodnati.<ref (name="Melik1960"/><ref>Klemenčič, V., 1959;: MelikPokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija. Razred za prirodoslovne in medicinske vede, 1960)Dela 8. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za geografijo, 197 str.</ref>

Podgrajsko suho dolino obdajajo na obeh straneh, še posebno pa v hribovitih predelih med slepimi dolinami, dobro vidne terase, ki jih je izdelala fluvialna bočna erozija v razdobjih postopnega zniževanja erozijske osnove.<ref (Melik, 1960).name="Melik1960"/>