Znojenje: Razlika med redakcijama

Pri [[Ljudje|ljudeh]] je potenje predvsem sredstvo za [[Termoregulacija|termoregulacijo]], ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²).<ref>Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp</ref><ref>Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214</ref><ref>Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys</ref> [[Izhlapevanje]] potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja [[latentna toplota|latentne toplote]] ob izhlapevanje vode. Zato se v [[Vročina|vročem]] vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so [[psi]], so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature zs sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in [[Žrelo|žrela]]. [[Primati]] in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev<ref>{{cite journal |author=Goglia G |title=[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).] |language=Undetermined |journal=Bollettino Della Società Italiana Di Biologia Sperimentale |volume=29 |issue=1 |pages=58–60 |year=1953 |month=January |pmid=13066656}}</ref><ref>{{cite journal |author=Robertshaw D, Taylor CR |title=Sweat gland function of the donkey (Equus asinus) |journal=The Journal of Physiology |volume=205 |issue=1 |pages=79–89 |year=1969 |month=November |pmid=5347721 |pmc=1348626 |url=http://www.jphysiol.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=5347721}}</ref> jih je med njimi razmeroma malo takšnih kot so ljudje in konji, ki proizvajajo velike količine znoja, da bi se ohladili.<ref>{{cite journal |author=McDonald RE, Fleming RI, Beeley JG, ''et al.'' |title=Latherin: A Surfactant Protein of Horse Sweat and Saliva |journal=PLoS ONE |volume=4 |issue=5 |pages=e5726 |year=2009 |pmid=19478940 |pmc=2684629 |doi=10.1371/journal.pone.0005726 |editor1-last=Koutsopoulos |editor1-first=Sotirios}}</ref>

Znoj vsebuje predvsem [[Voda|vodo]]. Vsebuje tudi [[Minerali|minerale]], [[laktat]] in [[sečnine]]. Mineralna sestava se razlikuje glede na posameznika, njihovo [[Aklimatizacija|aklimatizacijo]] na [[Vročina|vročino]], telesno [[vadba|vadbo]] in znojenje, posebne vire ([[savna]], itd), trajanje znojenja in sestavo mineralov v [[Telo|telesu]]. Indikacija vsebnosti mineralov: [[natrij]] (0,9 gram / liter), [[kalij]] (0,2 g / l), [[kalcij]] (0,015 g / l), [[magnezij]] (0,0013 g / l).<ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18156662 "Sweat mineral-element responses during 7 hk of exercise-heat stress," ''Int J Sport Nutr Exerc Metab'' 2007 Dec;17(6):574-82.]</ref> Tudi številni drugi [[Kemični element|elementi]] so najdeni v znoju. Njihova koncentracija je: (čeprav se meritve razlikujejo petnajst krat) [[cink]] (0,4 miligramih / liter), [[baker]] (0,3-0,8&nbsp;mg / l), [[železo]] (1&nbsp;mg / l), [[krom]] (0,1&nbsp;mg / l), [[nikelj]] (0,05&nbsp;mg / l), [[svinec]] (0,05&nbsp;mg / l).<ref>{{cite journal