Medvedji otok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje |
pravopis |
||
Vrstica 28:
Po nekaterih podatkih naj bi otok poznali že [[Vikingi]]. Dokumentirano pa sta ga, [[10. junij]]a [[1596]], odkrila nizozemska raziskovalca Willem Barents in Jacob van Heemskerk. Poimenovala sta ga Medvedji otok, po severnem medvedu ki je plaval pred obalo otoka. Otok je v letih [[1603]]-[[1604]] podrobneje raziskal Steven Bennet. V 17. stoletju so na otoku postavili oskrbovalno postojanko za lovce na [[mrož]]e in [[kit]]e. Zaradi velikega števila mrožev in kitov je prišlo do prvih sporov glede lovskih pravic saj so britanske trgovske družbe otok razglasile za Britansko last. Ko je ulov upadel je otok postal pozabljen, dokler v 18. stoletju Rusi na otoku niso postavili oporišča na podlagi katerega so uveljavljali teritorialne pravice. Proti koncu 19. stoletja je bil otok ponovno jabolko spora, tokrat med [[Carska Rusija|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], stvari so prišle tako daleč da so Rusi na otok poslali vojaško odpravo, ki je na otoku izobesila rusko zastavo. Do spopadov ni prišlo, spor pa je bil rešen po diplomatski poti.
Med leti [[1916]] in [[1925]] je privatno podjetje začelo na otoku kopati [[premog]], zaradi težkih razmer se je to izkazalo kot nedonosno zato se je izkopavanje prenehalo. Leta [[1919]] je bila postavljena prva radijska postaja, ki se je nato razširila še v meteorološko postajo. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je otok postal strateškega pomena saj so južno in severno od njega potekale pomembne poti [[Arktični konvoji|arktičnih konvojev]] s katerimi so zahodni zavezniki oskrbovali [[Rdeča armada|Rdečo armado]]. Otok pa je svojo vlogo odigral tudi v t. i. vremenarski vojni saj so Nemci na otoku postavili avtomatsko meteorološko postajo. Med vojno je otok želela zasesti ruska vojska vendar do tega nikoli ni prišlo saj je norveška vlada v izgnanstvu temu ostro nasprotovala.
Leta 2002 je otok skupaj z okoliškimi vodami postal naravni rezervat, ta se je leta [[2008]] razširil še na vode oddaljene 22 km od obale otoka. Danes otok naseljuje devet ljudi, vsi so delavci tamkajšnje norveške meteorološke in radijske postaje. Postaja zagotavlja vremenske podatke in radijske zveze, osebje na otoku pa tudi vzdržuje helikoptersko pristajalno ploščad za norveško obalno stražo in norveško vojsko. Vsako leto (večinoma poleti) otok obiščejo različne raziskovalne odprave, ki raziskujejo floro in favno [[Arktika|Arktike]]. Navadnim ljudem je otok skoraj nedostopen, občasno ga obiščejo le osamljene jadrnice, ki so na poti proti Spitsbergom in potniške ladje na križarjenju po Arktiki.
| |||