Ignacij Mrak: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 4 leti
pravopis
m ({{DEFAULTSORT:Mrak, Ignacij}})
(pravopis)
Ignacij Mrak je bil drugi škof [[Škofija Marquette|Škofije Marquette]], nasledil je [[Irenej Friderik Baraga|Ireneja Friderika Barago]]. Klasično izobrazbo si je pridobil na [[Ljubljana|Ljubljanski]] gimnaziji, teologijo pa je študiral na [[Nadškofija Ljubljana|škofijskem]] [[Semenišče|semenišču]]. Takratnji škof [[Anton Alojzij Wolf]] ga je [[13. avgust]]a [[1837]] posvetil v [[duhovnik]]a. Da bi se usposobil za poučevanje v hiši feldmaršala barona [[Peter Pirquet|Petra Pirqueta]], je opravil stroge izpite v [[Legnago|Legnagu]] blizu [[Verona|Verone]] v [[Italija|Italiji]], ki je bila takrat del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Leta [[1840]] se je vrnil v domačo škofijo in opravljal nekaj služb do odhoda v Ameriko pet let kasneje.
 
Detroitski škof Lefebre ga je prisrčno sprejel in nemudoma poslal za pomočnika v Arbre Croche k [[Franc Pirc|Francu Pircu]]. Dve leti je skupno misijonarjenje rojevalo sadove, nakar je bil leta [[1851]] Pirc prestavljen v [[Minnesota|Minnesoto]], Mrak pa je nadaljeval z delom v [[Indijanci|indijanskem]] misijonu. Zaradi svoje predanosti rdečekožcem ga je Baraga nastavil za [[generalni vikar|generalnega vikarja]], po njegovi smrti pa je postal drugi škof [[Škofija Mrquette|Škofije Marquette]]. Dolgo časa je škofovsko službo zavračal, vendar je po posredovanju [[John Baptist Purcell|nadškofa Purcella]] popustil in bil tako [[9. februar]]ja [[1869]] v [[Cincinnati]]ju [[Škofovsko posvečenje|posvečen]]. Po desetih letih predanega upravljanja škofije je njegovo zdravje začelo pešati, čeravno je bil vajen trdega dela, in leta je [[1879]] odstopil ter bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] v [[Antinoe]] (naslovni sedež v [[Egipt]]u). Nekaj let je še ostal zs svojim naslednikom [[Janez Vertin|Janezom Vertinom]], nato pa je po sili razmer prevzel dolžnosti [[pastor]]ja ordinarija. Z vrnitvijo zdravja se je njegova ljubezen do Indijancev prebudila, tako da se je vrnil v misijon, ki ga je zelo nejevoljen zapusil zavoljo škofovske službe. Škof Richter iz [[Škofija Grand Rapids|Škofije Grand Rapids]] ga je ga je nadvse prisrčno sprejel in mu na njegovo prošnjo predal misijon pri [[Eagle Town]]-u ([[Okrožje Leeland]]). Tam je živel preprosto življenje, deléč svojo letno preživnino 800-tih dolarjev, skupaj s še dvema [[dominikanke|dominikanskima]] sestrama, ki ju je pregovoril, da sta odprli šolo za njegove zadolžitve. V svojem 81-em letu se je umaknil nazaj v Marquette in od tedaj do svoje smrti izpolnjeval kaplansko službo pri bolnišnici svete Marije.
 
Njegova dobrodelnot je bila pregovorno kakor nejgova človekoljubnost. Preživel je svojega naslednika na škofovskem mestu in dočakal izvolitev četrtega škofa, ki ga je sam posvetil v duhovnika. Njegovi poslednji ostanki počivajo v [[Kripta|kripti]] stolnice poleg popreje preminulima Barage in Vertina.
254.096

urejanj