Odpre glavni meni

Spremembe

dodan 1 zlog ,  pred 3 leti
pravopis
Narava otomanske uprave je Grčijo spreminjala, čeprav je bila vedno arbitrarna in pogosto kruta. Nekatera mesta so imela guvernerje, ki jih je imenoval sultan, medtem ko so bila druga (kot Atene) samoupravne občine. Gorske regije v notranjosti in številni otoki so ostali dejansko neodvisni od centralne otomanske države.
 
V vojaških spopadih med Otomanskim cesarstvom in drugimi državami, so se Grki ponavadipo navadi borili proti imperiju. Pred grško revolucijo, so potekali številni upori proti Turkom, kot [[Bitka pri Lepantu (1571) |bitka pri Lepantu]] leta 1571, upori Epira 1600-1601, [[Morejska vojna]] 1684-1699 in Orlov revolt leta 1770, katerega namen je bil razpad Otomanskega cesarstva v korist ruskih interesov. Te vstaje so bile zatrte z veliko prelivanja krvi.
 
16. in 17. stoletje se obravnavata kot nekakšno "temno obdobje" v grški zgodovini, s poskusi strmoglavljenja otomanske vladavine. [[Krf]] je prestal tri glavna obleganja leta 1537, 1571 in 1716 in vsa so bila odbita. V 18. stoletju je nastal, s pomočjo ladijskega bogastva, razpršen grški trgovski razred. Ti trgovci so obvladovali trgovino znotraj Otomanskega cesarstva, vzpostavili skupnosti po vsem Sredozemlju, Balkanu in Zahodni Evropi. Čeprav je otomansko osvajanje odrezalo Grčijo od pomembnih evropskih intelektualnih gibanj kot sta bili [[reformacija]] in [[razsvetljenstvo]], so te ideje, skupaj z ideali [[Francoska revolucija |francoske revolucije]] in romantičnega nacionalizma, začele prodirati po grškem svetu prek trgovske diaspore. V poznem 18. stoletju je [[Rigas Feraios]], prvi revolucionarni predstavnik neodvisne grške države, ki je objavil vrsto dokumentov, ki so se nanašali na grško neodvisnost, vključno z nacionalno himno in prvim podrobnim zemljevidom Grčije, na Dunaju, bil umorjen od otomanskih agentov leta 1798. [59
240.456

urejanj