Adolf Butenandt: Razlika med redakcijama

Rodil se je v vasi Lehe blizu Bremerhavna na severu Nemčije kot drugi otrok kovača. Bil je bolehen, a zvedav otrok, ki se je že v osnovni šoli začel ukvarjati z [[biologija|biologijo]] in [[kemija|kemijo]]. Njegovo šolanje je prekinila [[prva svetovna vojna]], med katero je pomagal v poljskih bolnišnicah. Kljub finančnim težavam zaradi gospodarske recesije v Nemčiji se je vpisal na [[Univerza v Marburgu|Univerzo v Marburgu]], kjer se je poleg študija ukvarjal tudi s športom (predvsem [[sabljanje]]m). Vpisal je tako biološke kot kemijske predmete, proti koncu študija pa se je po nasvetu učiteljev bolj posvetil kemiji. Leta 1921 je opravil zaključni izpit (ustreznica današnji [[diploma|diplomi]]) in vpisal doktorski študij na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]].

 

 

Kasneje je prevzel mesto profesorja [[organska kemija|organske kemije]] in direktorja inštituta za kemijo na Tehniški visoki šoli v Danzigu (Danes Politehnika v [[Gdansk]]u). Sredi 1930. let je odšel na raziskovalni obisk več laboratorijev v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer je zavrnil mesto predavatelja na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Namesto tega je ob vrnitvi postal direktor Inštituta cesarja Viljema za biokemijo v [[Berlin]]u in častni profesor na [[Humboldtova univerza v Berlinu|tamkajšnji univerzi]]. Njegovo imenovanje za direktorja je bilo posledica ugodnega spleta okoliščin, saj oblastem ni bil pogodu ker ni bil izpričan [[nacionalsocializem|nacionalsocialist]] (njegov predhodnik je bil odstavljen zaradi judovskega porekla), a je bil edini primeren kandidat, ki so ga podprli nekateri najuglednejši znanstveniki.