Ptolemaj: Razlika med redakcijama

 

'''Klavdij Ptolemaj''' (tudi '''Ptolemej''' in '''Ptolomej''') [klávdij ptolemáj/ptoleméj/ptolômej] ({{jezik-grc|Κλαύδιος Πτολεμαῖος}}: Klaúdios Ptolemaíos, {{jezik-la|Claudius Ptolemaeus}}), [[stari Grki|starogrški]]<ref name="Britannica">Enc. Britannica 2007, [http://www.britannica.com/ebc/article-9376085 Claudius Ptolemaeus] {{ikona en}}</ref> ali [[Egipčani|egipčanski]]<ref name=Sarton>Sarton, str. 429.</ref> [[astronom]], [[astrolog]], [[matematik]], [[geograf]] in [[fizik]], * okoli [[85]], mogoče Ptolemais Hermia, [[Tebaida]], [[Egipt]], † okoli [[170]], mogoče [[Aleksandrija]].

== Življenje in delo ==

 

 

''Ptolemaj'' je grško ime. Pojavlja se v [[grška mitologija|grški mitologiji]] in ima homersko obliko. Med makedonskim višjim slojem je bilo za časa [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] ime pogosto. Mnogi med njimi so bili v Aleksandrovi vojski. Verjetno je malo verjetno, da je Ptolemaj izhajal iz vladarske družine. Ime ''Klavdij'' je rimsko in nakazuje, da je bil Ptolemaj rimski državljan. [[Al Hvarizmi]] je menil, da je bil Ptolemaj potomec rimskega cesarja Klavdija in da so se zaradi tega njegovi potomci tako imenovali.

Ptolemaj je postal navdušen in izključen pristaš [[epicikel|epiciklov]]. Nekateri zgodovinarji znanosti so poskušali zmanjšati njegov ugled, ker skoraj ni vnesel svojih zamisli, ampak je samo naprej razvijal, kar so v prvi črti zapustili [[Kidinu]], [[Hiparh]] in drugi kaldejski astronomi. Vendar je tudi to bilo veliko delo. Zapletenost epiciklov, ki so postavljeni drug v drugega in drug iznad drugega je takšna, da so se ljudje s težavo znašli. Za [[Alfonz X. (SRC)|Alfonza X. Modrega]], kralja [[Kastilja|Kastilje]], (vladal od [[1252]] do [[1282]]) so epicikli postali zlovešči. Ta vladar se je zelo zanimal za znanost in je v vsakem pogledu podpiral učenjake - Arabce, Jude in Kristjane, ki so živeli v [[Španija|Španiji]]. Med proučevanjem Ptolemajeve teorije epiciklov je izjavil: »Če bi me bog pri ustvarjanju sveta vprašal za nasvet, bi bilo mnogo stvari preprosteje ustvarjeno.« S tem sicer ni želel izreči nobenega teoretičnega mišljenja, pa so ga vseeno obsodili zaradi bogohlinja in je izgubil prestol. Pri tem pa je bil svet vseeno ustvarjen preprosteje kot pa so slutili tisti smešni oponašalci antičnega znanja iz njegove okolice. Ptolemaj je razmišljal o [[vrtenje|vrtenju]] Zemlje okrog svoje [[os vrtenja|osi]], vendar je zamisel vnaprej odbijal, ker bi se pri vrtenju Zemlja zaradi velike [[centrifugalna sila|centrifugalne sile]] morala razpasti. Pri tem se ni domislil, da bi prav gotovo morala razpasti tudi tista kristalna krogla zvezd stalnic, ki je hitreje rotirala. Ocenil je [[astronomska enota|astronomsko enoto]], povprečno razdaljo [[Sonce|Sonca]] od Zemlje (geocentrično) na 1210 [[Zemljin polmer|Zemljinih polmerov]], kar je z današnjimi enotami 7,7 · 10⁹ [[meter|m]], in je 19-krat premalo. Polmer krogle nepomičnih zvezd pa je bil po njem 20.000-krat večji od Zemljinega.<ref>Goldstein.</ref>

 

 

 

Ptolemaj je uvedel pojem magnitude (oznaka ^m) in navedel lege zvezd vse do magnitude 6^m. Sestavil je natančen [[seznam ozvezdij|seznam vseh imen]] [[ozvezdje|ozvezdij]], ki so tedaj obstajala v babilonskih in grških izvorih. Od teh imen jih uporabljamo danes še 48. Popisal je tudi [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]] in pripravo zvezdnega globusa. O Rimski cesti je zapisal: »Mlečna cesta ni [[krog]], temveč območje, ki je vsepovsod tako belo kot mleko in to ji tudi daje ime. To območje ni povsod enako in niti ne povsod pravilno, temveč se razlikuje tako po širini, odtenku ali barvi, kakor tudi po številu zvezd v svojih delih in v raznolikosti njihovih leg. Poleg tega je na nekaterih delih razdeljena v dve veji, kar zlahka vidimo, če jo opazujemo z malo pozornosti.« Takšne opise je popravil šele [[Galileo Galilei|Galilei]] leta [[1610]]. Ptolemaj je opisal [[odprta zvezdna kopica|odprto kopico]] M7 kot [[meglica|meglico]], ki se njemu v čast imenuje [[Ptolemajeva kopica]].

: 76' sin (2 (1 - ''l'') - ''m'') ,

 

 

 

Njegov model in računske postopke so prevzeli in prilagodili v arabskem svetu in [[Indija|Indiji]], saj so bili zadovoljivo natančni za uporabo v astronomiji, astrologiji, merjenju časa, izdelavi koledarjev in navigaciji.

 

=== Geografija ===

 

 

Prvi del ''Navodila'' govori o podatkih in postopkih, ki jih je uporabljal. Kakor pri modelu Osončja v ''Almagestu'' je postavil tudi tukaj vse v veliko sliko. Podobno kot Marinos je označil vsa zemljepisna področja, ki jih je poznal, z [[geografski koordinatni sistem|zemljepisnima koordinatama]], ter določil mrežo napeto okrog zemeljske oble. Širina se je merila enako kot danes od [[ekvator]]ja, vendar jo je Ptolemaj raje izražal kot dolžino najdaljšega dne namesto [[kotna stopinja|kotne stopinje]] (dolžino dneva ob [[poletni obrat|poletnem Sončevem obratu]] narašča od 12 ur do 24 ur, ko se premikamo z ekvatorja na [[polarni krog]]. V knjigah 2 do 7 je uporabljal stopinje, in je postavil ničti [[poldnevnik]] (dolžina 0°) na najbolj zahodni celinski del, ki ga je poznal, na Blagoslovljene otoke (μακαρων νησοι). Otoki so bili morda [[Zelenortski otoki]] in ne [[Kanarski otoki]], kot so dolgo časa mislili. Otočje je na zemljevidu označeno s šestimi točkami in napisom »FORTUNATA«.

Zemljevidi iz ohranjenih rokopisov Ptolemajevega ''Navodila'' izvirajo iz okoli leta [[1300]]. Besedilo je malo pred tem ponovno odkril bizantinski učenjak [[Maksim Planud|Planud]]. Zgleda da imajo topografske tabele v knjigah 2-7 več virov. Besedilo so večkrat dodajali tudi stoletja kasneje. Tako so podatki v različnih delih ''Navodila'' verjetno iz različnih obdobij.

 

 

Ker je Ptolemaj izpeljal več svojih pomembnih širin iz grobih vrednosti dolžine najdaljšega dne, so v povprečju napačne za stopinjo, 2 stopinji pri Bizanc in 4 pri Kartagini. Sposobni staroveški astronomi so sicer poznali njihove širine kvečjemu na minuto natančno. Ptolemajeva krajevna širina je imela napako 14'. Strinjal se je (''Navodilo'' 1.4), da je najboljši način za določanje dolžin hkratno opazovanje [[Lunin mrk|Luninih mrkov]], vendar ni bil v stiku z drugimi učenjaki, in tako je imel le 500 let stare podatke za mrk v Arbeli. Pri pretvorbi 700 stadijev na stopinjo na 500 sta Ptolemaj ali Marinos ustrezno razširila dolžinske razlike med mesti, kar je prvi uvidel P. Gosselin leta 1790. S tem so kraji na vzhodu in zahodu raztegnili stopinjsko, ne pa tudi po razdaljah. Natančne dolžine so ostale problem vse do izuma [[kronometer|pomorskega kronometra]] ob koncu 18. stoletja. Izvirni topografski seznam ni moč rekonstruirati. Dolge tabele z numeričnimi vrednostmi so se prenesle preko kopij, ki so vsebovale mnogo pisarskih napak. Dodajali in izboljševali so tudi topografske podatke.

Če je aproksimiral obseg zgornjega kroga z obsegom pravilnega mnogokotnika s številom stranic ''n'' = 360 = 2³ · 3² · 5, je dobil enak približek:

 

 

 

Ptolemaj je našel, kar sedaj imenujemo [[Menelajev izrek]] za reševanje sfernih trikotnikov. Za nekaj stoletij je bila njegova trigonometrija osnova vsakega astronoma. Mogoče ob istem času so indijski astronomi razvili trigonometrični sestav, ki je temeljil na funkciji sinus, ne pa na lokih kot pri Grkih. Ta funkcija sinusa, nasprotno današnji, ni bila razmerje, ampak enostavno dolžina stranice, nasprotne kotu v [[pravokotni trikotnik|pravokotnem trikotniku]] s stalno hipotenuzo. Uporabljali so različne vrednosti za hipotenuzo. V [[8. stoletje|8. stoletju]] so arabski astronomi prevzeli obe metodi, grško in indijsko, vendar so, kakor je videti, raje uporabljali indijsko. Sinus je pri njih ustrezal polovici tetive dvojnega loka, Ptolemaj pa je uporabljal še celo tetivo.

 

 

Znan je [[Ptolemajev izrek]], ki povezuje diagonali in stranice [[tetivni štirikotnik|tetivnega štirikotnika]]: v vsakem tetivnem štirikotniku je produkt diagonal enak vsoti produktov nasprotnih stranic:

 

: <math> ef \le ac + bd \!\, . </math>

Enakost velja le, kadar je štirikotnik tetivni, kadar vsa njegova [[oglišče|oglišča]] ležijo na eni [[krožnica|krožnici]].

 

 

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Starogrški astronomi]]

[[Kategorija:Starogrški astrologi]]