Dobrač: Razlika med redakcijama

'''Dobrač''' (nemško ''Dobratsch'' ali ''Villacher Alpe'') je 2166 metrov visoka gora na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška|Koroškem]]. Tvori vzhodni obronek [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] nad mestom [[Beljak]] in dolino [[Zilja|Zilje]]. Dobrač je zaščiten kot [[naravni park]].

 

== Lega in pokrajina ==

Dobrač predstavlja trn [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] med sotočjem [[Drava|Drave]] na severu in [[Zilja|Zile]] na jugu.

 

=== Geografska razmejitev ===

Po avstrijski geografski razmejitvi <ref name="Trimmel">{{Literatur | Autor=Hubert Trimmel | Herausgeber=Verband österreichischer Höhlenforscher | Titel= [[Gebirgsgruppengliederung für das österreichische Höhlenverzeichnis]] | Ort=Wien | Jahr= 1962 }}</ref> ima dobraška skupina številko &nbsp;3740 kot del [[Ziljske Alpe|Zilskih Alp]] (ki mu v nemščini tudi rečejo ''Drauzug''). Goro Dobrač razmejuje:

* na jugu linija od [[Čajna|Čajne]] po reki [[Zilja|Zilji]] do njenega izliva v [[Drava|Dravo]] pri [[Beljak]]u;

* na severovzhodu linija ob [[Drava|Dravi]] do kraja Gummern (občina Weißenstein) do [[Noki|Nokov]],

 

Dobrač v ožjem smislu omejuje na vzhodu gora [[Pungart]], kjer mejna črta teče s severa proti jugu:

 

== Geologija ==

Dobrač in njegovo gorovje šteje v geološko enoto Dravske enote (nemško ''Drauzug''). Na vseh straneh najdemo geološke motnje. Na jugu je [[Ziljska dolina]] oz. Periadriatična [[tektonska prelomnica]], na severu pa se nahaja motnja vzdolž Plajberške doline. Proti zahodu so verjetno dobraške kamnine pokrile po naravni tektonski poti kamnine iz [[karbona]] pri [[Čajna|Čajni]]. Na vzhodu se Dobrač stopničasto spušča proti [[Beljaška kotlina|Beljaški kotlini]] vzdolž prelomnice, ki teče s severa proti jugu. Na severu pa je motnja Dravske doline pustila svoje sledove v poševni strukturi pobočji.

 

Kamnina Dobrača je večplastna, tako da se sloji ponavljajo. Sedimentne kamnine ležijo s tektonsko mejo na ziljskem kristalinu.

Značilnost dobraškega gorovja je v tem, da se kamnine iz [[trias]]a (zlasti srednjega triasa) jasno razlikujejo od kamnin Dravskega gorovja oz. [[Ziljske Alpe|Zijskih Alp]] ter da imajo močne podobnosti z južnoalpinskim triasom v [[Karavanke|Karavankah]].

 

Na južnem pobočju Dobrača, zlasti pri [[Rogaje|Rogajah]] najdemo grušč in drobir visoko v gorski steni, ki sta posledica popotresnega geološkega delovanja, kjer lahko neposredno vidimo prvotno kamenino le na nekaterih mestih. V dolini pa prav ta grušč pokriva ledenodobne sedimente [[Zilja|Zilje]].

 

* V prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m³ z jugovzhodne strani gore v [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in je pokrilo okoli 24 km².

 

Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju. Domnevajo, da je podor povzročilo deževno in pozimi snežno vreme v prethodnem letu, tako da je udirajoča voda zrahljala material, ki se je ob potresu sprožil.

 

== Rudarstvo ==

Že v zgodnjem novem veku so v Rogajah kopali baker.<ref>{{internetquelle|url=http://www.silberberg-davos.ch/PDF_BK/BK_100.pdf|zugriff=15.7.10|titel=Die Verbreitung des Tiroler Bergbaus und sein Einfluss auf Graubünden − 5. Die Montanindustrie unter den österreichischen Herzögen|autor=Hans Krähenbühl}}</ref>

 

== Turizem in povezave ==

 

 

* Pot šteilka 294, znana tudi kot „lovska steza“, ima isto izhodiščno točko, vendar vodi k vrhu preko strmega južnega pobočja. Pot je ozka in zahtevna.

Na zahodnem delu glavnega vrha se nahaja koča Avstrijskega planinskega društva, ki je bila obnovljena leta 2010. Do vzhodnega dela vrha vodi cesta. Tu je bilo nekoč malo smučišče, ki je pa bilo opuščeno leta 2002 zaradi naravovarstvenih razlogov.

 

 

== Oddajnik Dobrač ==

Oddajnik na Dobraču je iz leta 1971. Visok je 165 metrov in hibridne gradnje (baza iz betona, vrh iz železa). Oddajnik zagotavlja osnovno pokrivanje [[Koroška|Koroške]], avstrijske južne [[Štajerska|Štajerske]] ter seže tudi v [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] v [[Italija|Italiji]] in na področje med [[Jesenice|Jesenicami]] in [[Ljubljana|Ljubljano]].

 

== Cerkvi na vrhu ==

T.i. '''[[Slovenska cerkev (Dobrač)|Slovenska cerkev]]''' (nem. ''Windische Kapelle'') na [[Dobrač]]u v občini [[Čajna]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] je posvečena Marijinem vnebovzetju. Ime jo razlikuje od druge cerkve na gori, to je t.i. ''Nemška cerkev''.

 

V notranjosti cerkve najdemo floralne ornamente z začetka 18. stoletja. Na marmornatem oltarju najdemo marmornati kip Matere božje.

 

 

Nemška cerkev, Marija na Kamnu (''Maria am Stein'' ali ''Nemška kapela'') se nahaja nad hišo na vrhu blizu ''Hudega grabna''. Cerkev je bila zgrajena leta 1692 in je navišje ležeča cerkev na vrhu izmed vsemi starimi cerkvami tega tipa v vzhodnih Alpah. Cerkev so zgradili rudarji iz [[Plajberk]]a in spominja na legendo, po kateri se je prikazala nekemu pastirju [[Sveta Marija|Marija]], sedeča na kamnu. Od tod njeno ime.

 

== Literatura ==

* A. Melik: ''Slovenski alpski svet''. Ljubljana 1954;

* F. Kukovica: ''Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem''. Celovec 1996.

* Gerhard Pilgram, Gerhard Maurer: ''Verschütt gehen. Wandern und Einkehren rund um den Dobratsch.'' Verlag Drava, Klagenfurt 2002, ISBN 3-85435-391-X.

* Gerhard Leeb (Hg.): ''Naturpark Dobratsch.  Geschichte und Geschichten, Natur und Kultur und die schönsten Touren und Ausflüge.'' Verlag Leeb:enszeichen, Villach 2005, ISBN 3-200-00494-0 (''Planet-Alpen-Edition'').

 

== Glej tudi ==

* [[Geografija Avstrijske Koroške]]

 

== Zunanje povezave ==

 

* [http://www.wabweb.net/radio/sender/dobratsch.htm Informationen und Bilder]

* [http://www.naturparkdobratsch.info/11527.htm Naturpark Dobratsch]

* [http://igorfuna.com/transmitting-sites/austria/dobratsch Senderfotos vom Dobratsch]

 

{{Ziljske Alpe}}

{{Ziljska dolina}}

 

[[Kategorija:Geografija Avstrijske Koroške]]

[[Kategorija:Gore v Avstriji|Koroška]]