Trajnostnost: Razlika med redakcijama

[[Slika:BlueMarble-2001-2002.jpg|thumb|right|300px|alt=Two views of the Earth from space.|Doseganje trajnostitrajnostnosti bo Zemlji omogočilo nadaljevanje podpore v človeškem življenju kakršnega poznamo. NASA-ini kompozitni posnetki [[The Blue Marble|Blue Marble]]: 2001. (levo) in leta 2002. (desno).]]

'''TrajnostTrajnostnost''' je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu. Danes se najpogosteje koristi v zvezi z biološkimi in [[Človek|človeški]] sistemi. V [[ekologija|ekološkem]] smislu se trajnosttrajnostnost lahko definira kot način, po katerem biološki sistemi ostajajo raznoliki in produktivni tekom celega časa. Za ljudi je potencial za dolgoročno vzdrževanje blaginje, ki je odvisna od naravnega sveta in odgovorni uporabi [[naravni viri|naravnih virov]].

TrajnostTrajnostnost je postal širok spekter, ki ga je mogoče opaziti pri skoraj vseh oblikah življenja na Zemlji, od lokalne do globalne razine in skozi različne vremenske pojave. Dolgoživeča in zdrava [[močvirje|močvirja]] ter [[gozd]]ovi so primeri uspešnih bioloških sistemov. Nevidni kemijski ciklusi so prerazporedili [[voda|vodo]], [[kisik]], [[dušik]] in [[ogljik]] znotraj živih in neživih sistemov v svetu ter vzdrževali življenje že milijone let. Ko se je človeška [[populacija]] na [[Zemlja|zemlji]] povečala, so se poslabšali naravni ekosistemi ter sprememba v bilanci naravnega ciklusa je imela negativen vpliv na ljudi in druge žive sisteme<ref name = EPI>Earth Policy Institute [http://www.earth-policy.org/index.php?/data_center/C22/ Natural Systems]. www.earth-policy.org, Data Center. Prevzeto 7. novembra 2009.</ref>.

[[Slika:Sustainable development.svg|right|thumb|alt=Three intersecting circles representing economy, society and environment showing how sustainability involves cooperation at the point where they all intersect.|Definicije trajnostitrajnostnosti se pogosto nanašajo na 'tri stopnje' socialne, okoljske in ekonomske trajnostitrajnostnosti<ref name="Adams2006"/>]]

[[Slika:Nested sustainability-v2.gif|thumb|right|alt=Three circles enclosed within one-another showing how both economy and society are constrained by environmental limits|Alternativen prikaz trajnostitrajnostnostii prikazuje kako so ekonomija in društvo omejeni z okoljskimi mejami<ref name = Ott>Ott, K. (2003). [http://umwethik.botanik.uni-greifswald.de/booklet/8_strong_sustainability.pdf "The Case for Strong Sustainability."] In: Ott, K. & P. Thapa (eds.) (2003).''Greifswald’s Environmental Ethics.'' Greifswald: Steinbecker Verlag Ulrich Rose. ISBN 3-931483-32-0. Prevzeto 16. februarja 2009.</ref>]]

Beseda »trajnosttrajnostnost« - nastala je iz glagola ''zadržati'' ( proti ''o(b)-'', (ne)materijalno vključevanje predmeta delom oziroma vodi v stanje izvršbe in zadržanjem[4]. Besede zagotavljajo dva pomena za glagol vzdrževanje, glavna sta "ohraniti da ostane celovito in da obstoji", oziroma "ohraniti od izkrivljanja"<ref>[http://hjp.srce.hr/index.php?show=search_by_id&id=eFtvXBk%3D Hrvaški jezični portal]</ref>. Vzdrževanje se od 1980-ih koristi veliko bolj u smislu človekove vzdržljivosti na planeti Zemlji, to je rezultiralo najpogosteje navedeno definicijo trajnostitrajnostnosti in trajnostnega razvoja, ki katerojo je sprejela Brundtlandska komisija [[Združeni narodi|Združenih narodov]]: "[[trajnostni razvoj]], je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ugrozitve možnosti bodočih generacij da zadovolji osebnih potreb"<ref>United Nations General Assembly (1987) [http://www.un-documents.net/wced-ocf.htm ''Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future'']. Transmitted to the General Assembly as an Annex to document A/42/427 - Development and International Co-operation: Environment. Prevzeto 15. februarja 2009.</ref> Običajno se opominja kako to zahteva pomirbo okoliških, socijalnih in ekonomskih potreb - "tri stopnje trajnostitrajnostnosti. To razumevanje se prikazuje slikovito s tremi prepletajočimi elipsami, katereki beležijo tri stopnje trajnostitrajnostnosti<ref>[[Splošna skupina Združenih narodov|United Nations General Assembly]] (2005). [http://daccessdds.un.org/doc/UNDOC/GEN/N05/487/60/PDF/N0548760.pdf?OpenElement 2005 World Summit Outcome], Resolution A/60/1, adopted by the General Assembly on 15 September 2005. Prevzeto 17. februarja 2009.</ref>. katere niso medsebojno izključene, lahko pa so medsebojno čvrste<ref>[[Forestry Commission]] of Great Britain. [http://www.forestry.gov.uk/forestry/edik-59fmzf Sustainability]. Prevzeto 3. aprila 2009.</ref>.

UN-ova definicija ni univerzalno sprejeta, prešla je čez mnoge interpretacije<ref>International Institute for Sustainable Development (2009). [http://www.iisd.org/sd/ ''What is Sustainable Development''?]. Prevzeto 18. februarja 2009.]</ref><ref>EurActiv (2004). [http://www.euractiv.com/en/sustainability/sustainable-development-introduction/article-117539 "Sustainable Development: Introduction."] Preuzeto 24. februarja 2009.</ref><ref>Kates, R., Parris, T. & Leiserowitz, A. (2005). [http://www.hks.harvard.edu/sustsci/ists/docs/whatisSD_env_kates_0504.pdf "What is Sustainable Development?"] ''Environment'' '''47(3)''': 8–21. Prevzeto 14. aprila 2009.</ref>.. Kaj je trajnosttrajnostnost, kateri cilji bi morali obstajati ter kako te cilje uresničiti, vprašanja so katera so odprta za interpretacije<ref>Holling, C. S. (2000). [http://dlc.dlib.indiana.edu/archive/00003398/01/csholling.pdf "Theories for Sustainable Futures"] ''Conservation Ecology'' '''4(2)''': 7. Prevzeto 24. februarja 2009.</ref>. Za mnoge [[ekologizam|ekologiste]] je ideja trajnostnega razvoja [[oksimoron]] ker se zdi da razvoj vključuje degradacijo okoline<ref>Redclift, M. (2005). "Sustainable Development (1987–2005): an Oxymoron Comes of Age." ''Sustainable Development'' '''13(4)''': 212–227.</ref>. Ekološki ekonomist [[Herman Daly]] vprašal je "čemu služi žaga bez gozda?"<ref name="Daly & Cobb 1989">Daly & Cobb (1989).</ref> Iz te perspektive, ekonomija je podsistem ljudskega društva katero je samo podsistem biosfere, dobitek v enem sektorju, tako gubitek v drugem<ref>Porritt, J. (2006). ''Capitalism as if the world mattered''. London: Earthscan. p. 46. ISBN 978-1-84407-193-7.</ref>.. To se lahko ilustrira kot tri koncentrična kroga.

Univerzalno sprejeta definicija trajnostitrajnostnosti je nedostopna, ker se pričakuje da doseže mnoge stvari. Po eni strani ona mora biti dejanska in znanstvena, jasna izjava o specifični ' destinaciji'. Ena definicija je da je 'trajnosttrajnostnost poboljšanje kvalitete človekovega življenja dokler se živi znotraj nosilnega kapaciteta podporniih ekosistemov'<ref name = caring>[[IUCN]]/[[UNEP]]/[[World Wide Fund for Nature|WWF]] (1991). [http://coombs.anu.edu.au/~vern/caring/caring.html "Caring for the Earth: A Strategy for Sustainable Living."] Gland, Switzerland. Prevzeto 29. aprila 2009.</ref>, četudi nejasno, nosi idejo kako trajnosttrajnostnost količinsko omejuje. No trajnosttrajnostnost je tudi poziv na akcijo, naloga je v teku ali ˝potovanje˝<ref>Markus J., Milne M.K., Kearins, K., & Walton, S. (2006). [http://org.sagepub.com/cgi/content/abstract/13/6/801 Creating Adventures in Wonderland: The Journey Metaphor and Environmental Sustainability.] '''''Organization'' '''13(6)''': 801-839. Prevzeto 23. septembra 2009.</ref> pa s tega politični proces tako da nekatere definicije izražajo skupne cilje in vrednote.[[Povelja o Zemlji]]<ref name="EarthCharter">The Earth Charter Initiative (2000). [http://web.archive.org/web/20071012234735/http://www.earthcharterinaction.org/2000/10/the_earth_charter.html "The Earth Charter."] Prevzeto 5. aprila 2009.</ref> Listina o Zemlji govori o "trajnostnem globalnom društvu utemeljenem na spoštovanju narave, univerzalnih pravic človeka, ekonomskoi pravici in kulturi miru."

Situacija postane komplicirana, kadarko se beseda trajnosttrajnostnost uporabi ne samo na človekovo trajnosttrajnostnost na Zemlji, vendar tudi na mnoge druge situacije in kontekste v raznih razmerah prostora in časa, od malih lokalnih do globalne ravnoteže proizvodnje in potrošnje. Tako se lahko nanaša na bodočo namero:' trajnostno kmetijstvo' ni nujno trenutna situacija amapk cilj v bodočnosti, napovedi<ref>Costanza, R. & Patten, B.C. (1995). "Defining and predicting sustainability." ''Ecological Economics''''' 15 (3)''': 193–196.</ref>. Zaradi vseh navedenih razlogov se trajnosttrajnostnost v eni nameri dojema nič kaj kot melodična pomodnica z majhnim ali nikakršnim pomenom<ref>Dunning, B. (2006). [http://skeptoid.com/episodes/4005 "Sustainable Sustainability."] ''Skeptoid.'' Prevzeto 16. februarja 2009.</ref><ref> Marshall, J.D. & Toffel, M.W. (2005). "Framing the Elusive Concept of Sustainability: A Sustainability Hierarchy." ''Environmental & Scientific Technology'' '''39(3)''': 673–682.</ref> ali važnost v drugi ekstremnosti to važen ali neosredotočen koncept kot' sloboda' ali 'pravica'<ref>Blewitt, J. (2008). ''Understanding Sustainable Development''. London: Earthscan. pp. 21-24. ISBN 978-1-84407-454-9.</ref>. Opisuje se tudi kot 'dialog vrednosti kateri kljubuje konsezualni definiciji'<ref>Ratner, B.D. (2004). "Sustainability as a Dialogue of Values: Challenges to the Sociology of Development." ''Sociological Inquiry'' '''74(1)''': 50–69.</ref>.

:''Glavni članek: [[Zgodovina trajnostitrajnostnosti]]''

Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij omogočili su ljudem povećanje kontrole nad okoljem. No potem je zahodna [[industrijska revolucija]] od 17. do 19. stoletja iskoristila nepregledni potencijal rasta energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologije<ref>Hilgenkamp, K. (2005). [http://books.google.co.nz/books?id=DuCNxKlDLogC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=sanitation+systems+medicine+disease+history&source=web&ots=EFQCzpdpHD&sig=fG96c9PgC6y6vUxG6-PGFDcjbNE&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=4&ct=result#PPA41,M1 Environmental Health: Ecological Perspectives].London: Jones & Bartlett. ISBN 978-0-7637-2377-4.</ref>. Takšne razmere so pripeljale do [[populacijska eksplozija|eksplozije ljudskega prebivalstva]] in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudi<ref>Goudie (2005) p.?.</ref> Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogatstvu i prebivalstvu. [[Ekologija]]kot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnostitrajnostnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti žživih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusev, prenos energije skozi [[trofične nivoje]]živih sistemov<ref>Worster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-46834-5</ref>.

V 21. st. je porasla ozaveščenost o grožnji antropogena efekta rastlinjaka<ref>U.S. Department of Commerce. [http://www.esrl.noaa.gov/research/themes/carbon/ Carbon Cycle Science]. NOAA Earth System Research Laboratory. Prevzeto 14. marca 2009.</ref><ref>BBC News (August 2008). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/sci_tech/2004/climate_change/default.stm In depth: "Climate Change."] BBC News, UK. Prevzeto 14. marca 2009.</ref>. [[Ekološka ekonomija]] sedaj poskušav premostiti jez međ ekologijo im tradicionalne [[neoklasična ekonomija|neoklasične ekonomije]]<ref>Golubiewski, N. & Cleveland, C. (eds.) [http://www.eoearth.org/by/Topic/Ecological%20economics "Problems and Principles of Ecological Economics."] ''The Encyclopedia of Earth,'' Chapter 3. Prevzeto 1. aprila 2009.</ref><ref name=EarlyHistory>Costanza R. (2003). [http://www.ecoeco.org/pdf/costanza.pdf "Early History of Ecological Economics and ISEE."] ''Internet Encyclopaedia of Ecological Economics.'' Prevzeto 1. aprila 2009.</ref> ter predlaga inkluzivni in etičen ekonomski model za društvo. Pojavilo se mnogo novih tehnik za pomoć v merenju in implementacijo trajnostitrajnostnosti vključno oceno življenjskega ciklusa, od zibke do zibke, analizo ekološkog otiska in [[zelena gradnja|zeleno gradnjo]]<ref>Blewitt (2008).</ref>. Delo [[Bina Agarwal|Bine Agarwal]] in [[Vandana Shiva|Vandane Shiva]] med inim pridobil je kulturnem znanju tradicionalnih, trajnostnih kmetijskih društev v akademskom diskursu o trajnostitrajnostnosti ter tako oplemenitil modernim znanstvenim načelom<ref>Ganguly, M. [http://www.time.com/time/2002/greencentury/heroes/index_shiva.html "Vandana Shiva: Seeds of Self-Reliance."] Time.com, Heros for the Green Century. Preuzeto 1. travnja 2009.</ref>.

[[Znanost o trajnostitrajnostnosti]] in [[znanost o okolju|okolju]]<ref> Komiyama H. , Takeuchi K. (2006). "Sustainability science: building a new discipline." ''Sustainability Science'' '''1''':1–6.</ref> oblikujejo osnovo za velik del filozofskega in analitičnega okvira trajnostitrajnostnosti<ref>Loorbach, D. (2007). [http://ejournal.nbii.org/archives/vol3iss2/editorial.loorbach.pdf "Governance for Sustainability."] ''Sustainability: Science, Practice, & Policy'' '''3'''(2):1–4. Prevzeto 22. aprila 2009.</ref>. Kvantitativni podatki zbirajo se za [[meritev trajnostitrajnostnosti|meritvijo trajnostitrajnostnosti]] , zatem pa se ti podatki koristijo za informacije uprave za trajnosttrajnostnost<ref>UN Department of Economic and Social Development (1992). [https://archive.is/20120914094137/www.un.org/esa/dsd/agenda21/res_agenda21_40.shtml "Information for Decision-Making."] [[Agenda 21]], Section IV - Means of Implementation. Chapter 40. Prevzeto 8. julija 2009.</ref>.

TrajnostTrajnostnost se proučuje in upravlja čez mnogo stopenj (razin ali referentnih okvirov) časa in prostora, ter v mnogih kontekstih ekološke, socialne in ekonomske organizacije. Fokus lahko varira od skupnega [[kapacitet nosilnosti|kapaciteta nosilnosti]] ( trajnostitrajnostnosti) planeta Zemlje do trajnostitrajnostnosti ekonomskih sektorjev, ekosistemov, držav, opčin, sosedstvadomačih vrtov, ndividualnih življenj, individualnih dobrin in uslug, zanimanj, življenjskih stilov, obrazov obnašanja in tako dalje. Na kratko, to zajema celotno področje bioloških in ljudskih aktivnosti ali katerekoli njihovega dela<ref>Conceptual Framework Working Group of the Millennium Ecosystem Assessment. (2003). "Ecosystems and Human Well-being." London: Island Press. Chapter 5. "Dealing with Scale". pp. 107–124. ISBN 155634030.</ref>. Daniel Botkin, pisatelj in ekolog, izjavil je: "Lahko vidimo pokrajino ki je v neprestanem toku,kateri se menja skozi mnoge stopnje časa in prostora"<ref>Botkin (1990).</ref>

:''Glavni članek: [[Meritev trajnostitrajnostnosti]]''

Vzpostavitev kvantitativnih meritev za trajnosttrajnostnost mogoće je postaviti cilje, uporabiti strategije upravljanja, ter meriti napredek. Delovni okvir [[The Natural Step]] (TNS) kateri je dizajniral [[Karl-Henrik Robèrt]] proučuje trajnosttrajnostnost in uporabo virov iz svojih termodinamičnih temeljev zaradi odreditve kako ljudje koristijo in razdelijo naravni kapital na trajnostni in pravičen način. ''Sistemski pogoji trajnostitrajnostnosti'' delovnega okvirja TNS-a predlagajo sredstva za znanstveno zasnovano merjenje trajnostitrajnostnosti<ref name = Backcasting>Holmberg, J. and Robèrt, K-H. (2000). [http://web.archive.org/web/20090207230702/http://www.ima.bth.se/data/tmslm/refs/Backcasting_0013.pdf "Backcasting from non-overlapping sustainability principles – a framework for strategic planning."] ''International Journal of Sustainable Development and World Ecology'' '''7''' 291–308. Prevzeto 1. aprila 2009.</ref>. Naravni kapital vključuje vire iz ZEMLJINE SKORJE(tj. minerale, olja), vire katere proizvajajo ljudje (sintetične snovi), ter vire v biosferi. Pravičen pristop naravnem kapitalu tudi je komponenta trajnostitrajnostnosti<ref name = Backcasting/>. Energija generirana z uporabo vira, katera se naziva [[egzergija|egzergijom]]<ref>Ayres, R. (April 2001) [http://ec.europa.eu/environment/enveco/waste/pdf/ayres.pdf "Resources, Scarcity, Growth and the Environment."] Prevzeto 1. aprila 2009.</ref>, lahko se meri kot edinstvena energija proizvoda ali usluge tekom njenega življenjskega ciklusa. Analiza navedenega s pomočjo metode analize življenjskega ciklusa ali analize ekološkega otiska zasigura osnovne indikatorje trajnostitrajnostnosti v različnih stopnjah<ref>Holmberg, J., Lundqvist, U., Robèrt, K-H. and Wackernagel, M. (1999). [http://web.archive.org/web/20090207230652/http://www.ima.bth.se/data/tmslm/refs/Eco_Footprint_0029.pdf "The Ecological Footprint from a Systems Perspective of Sustainability."] ''International Journal of Sustainable Development and World Ecology'' '''6''' 17–33. Prevzeto 18. januarja 2009.</ref>.

Danes obstaja ogromno število [[indikator]]a<ref>Hak et al. (2007)</ref>, [[metrika]], referentnih točk, indeksov, postopek poročanja, [[obračun]]avanja in mnogo drugih stvari o trajnostitrajnostnosti. Oni vključujejo ekološke, socijalne in ekonomske meritve, zasebno ali povezano v mnogih obsežnostih in kontekstih. Ekološki faktorji so integrirani z ekomoijo skozi ekološko ekonomijo, virno ekonomijo in termoekonomijo, dokler so socialni faktorji integrirani skozi metriko kot je indeks srečnega planeta, ki meri blagostanje ljudi v državah sveta vključno z njihovim ekološkim učinkom<ref name=Adams2006> Adams, W.M. (2006). [http://cmsdata.iucn.org/downloads/iucn_future_of_sustanability.pdf "The Future of Sustainability: Re-thinking Environment and Development in the Twenty-first Century."] Report of the IUCN Renowned Thinkers Meeting, 29–31 January, 2006. Prevzeto 16. februarja 2009.</ref><ref>Paehlke, R. (2005). "Sustainability as a Bridging Concept." ''Conservation Biology'' '''19''': 36–38.</ref>. . Nekatere od najprepoznvanejših in najširše izkoriščenih meritev trajnostitrajnostnosti vključujejo korporativno poročanje o trajnostitrajnostnosti, izračun trikratnega končnega izhoda, ter ocena kvcalitetekvalitete trajnostitrajnostnosti uprave za posamezne zemlje z uporabo indeksa trajnostitrajnostnosti okoliša in indeksa performansi okoliša.

Na globalni razini in nasproti formuli I = PAT je jasno da merjenje trajnostitrajnostnosti zahteva znanje predvidene svetovne populacije. Isto tako so potrebne tudi ocene koliko ljudi Zemlja lahko prenaša. To je visok red ali tekom mnogo let znanstveniki so rafinirali modele nosilnega kapaciteta planeta Zemlje z meritvami ključnih človekovih vplivov posebno tistih povezanih z raznolikostjo[uredi]

Ekonomije v vzponu kot so kitajska ali indijska imajo prizadevanja življenjskim standardom zahodnega sveta kakor to počne neindustrijaliziran svet nasplošno<ref>"[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4604556.stm Booming nations 'threaten Earth']". BBC News. 12. januarja 2006.</ref>.. Popolni izziv za trajnosttrajnostnost predstavlja kombinacija rasti prebivalstva sveta v razvoju in neizdržne stopnje potrošnje v razvitem svetu<ref name=Cohen2006>Cohen, J.E. (2006). "Human Population: The Next Half Century." In Kennedy D. (Ed.) "Science Magazine's State of the Planet 2006-7". London: Island Press, pp. 13–21. ISSN 15591158.</ref>.

=== Globalna človeška trajnosttrajnostnost ===

Slika (desno) pokazujeprikazuje trajnosttrajnostnost rasponrazpon držav v terminih ekološkega odtisa vzporedno z indeksom človeškega razvoja (HDI) Združenih narodov (mera življenjskega standarda): ona pokazuje kaj je potrebno državam da zadržijo ustrezen življenjski standard za svoje gradjane dokler istočasno živijo na globalni trajnostni stopnji.Splošni trend pokazuje da višji življenjski standardi postajajo manj trajnostni. Rast prebivalstva Opći trend ima vedno značajen vpliv na stopnjo potrošnje in učinkovitost uporabe virov<ref name=Ehrlich&Holden /><ref>Adams & Jeanrenaud (2008) p. 45.</ref>. Kuba je danes najboljši primer v tej kategoriji. trajnostni cilj je dvig globalnega trajnostnega življenjskega standarda brez povečanja uporabe virov izven globaln trajnostnih stopenj; ki so brez prehoda potrošnje˝enega planeta˝. Bogatstvo informacij generiranih poročil na nacionalni, regionalni in mestni stopnji potrjuje globalni trend katera društva postanejo tekom časa manj trajnostna<ref> UNEP Grid Arendal. [http://www.grida.no/soe/] A selection of global-scale reports. Preuzeto 12. ožujka 2009.</ref><ref>Global Footprint Network. (2008). [http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/living_planet_report/ "Living Planet Report."] Prevzeto 1. oktobra 2008.</ref>.

Na globalni stopnji upravljanje z okoljem v najširšem smislu zajema oceane, sisteme pitne vode, kopno in atmosferu. Načelo trajnostitrajnostnosti je na stopnji, na kateri se lahko uporablja enako za vse ekosisteme od tropskih deževnih gozdov do domačih vrtov<ref>{{cite web|url=http://www.economics.noaa.gov/?goal=ecosystems&file=users/|title=The Economics and Social Benefits of NOAA Ecosystems Data and Products Table of Contents Data Users|publisher=NOAA|accessdate=13. oktober 2009}}</ref><ref>Buchenrieder, G., und A.R. Göltenboth: Sustainable freshwater resource management in the Tropics: The myth of effective indicators, 25th International Conference of Agricultural Economists (IAAE) on “Reshaping Agriculture’s Contributions to Society” in Durban, South Africa, 2003.</ref>.

[[Ocean]]ski cirkulacijski obrazci imajo velik vpliv na klimo in vreme, a preko njih na oskrbo s hrano za ljudi in ostale organizme. Znanstveniki su opozarjali na možnost iznenadne alteracije v cirkulacijskih vzorcih morskih tokov katere bi pod vplivom klimatskih sprememb lahko drastično spremenile klimo v nekaterih regijah globusa<ref>Kerr, R.A. (2004). "A slowing cog in the North Atlantic ocean's climate machine." ''Science'' '''304''': 371–372.[http://www.sciencemag.org/cgi/content/summary/304/5669/371a] Prevzeto 19. aprila 2009.</ref>. . Glavni ljudski ekološki učinki javljajo se v naseljenih regijah na robovih oceana – estuarijima, obali in zalivih. Deset procentov prebivalstva na svetu - okoli 600 milijonov ljudi - živi v nižinskih področjih katera so ranljiva za dvig morske ravni. Trendi, ki skrbijo in zahtevajo upravljanje, vključujejo: prekomerni ribolov ( izven ravni trajnostitrajnostnosti)<ref>Black, R. (November 2006). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6108414.stm "'Only 50 years left' for sea fish".] BBC News, UK.</ref>; [[beljenje koral]] zaradi segrevanja in kislosti oceana zaradi rastočih ravni raztopljenega ogljikovega dioksida<ref>Harrabin, R. (March 2009). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7936137.stm "'Coral lab' offers acidity insight".] BBC News, UK. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref>; ter dviganje morske ravni zaradi klimatskih sprememb. Zaradi svoje nepregledne veličine oceanidelujejo prikladno odlagališče človekovega odpada<ref>Schukman, D. (March 2009). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7935159.stm "Sea rise 'to exceed expectations'".] BBC News, UK. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref>. Remedijalne strategije Vključujejo: pozornejše upravljanje z odpadki, zakonsko kontrolo nad prekomernim ribolovom osvojitev trajnostnih ribolovnih praks in uporabo ekološko občutljive in trajnostne akvakulture ter ribištva, zmanjšanje emisij fosilnih goriv in obnavljanje<ref>Lindenmayer & Burgman (2005).</ref>.

Izguba bioraznolikosti izhaja v glavnem iz izgube staništa in razdrobljenosti ki nastane z človeški sredstvi tal za razvoj, gozdarstvo in kmetijstvo i se naravni kapital progresivno pretvori v antropogeni kapital. Sprememba tal je fundamentalna za operacije biosfere zaradi česa je sprememba v relativnih porporcijah tal posvečena urbanizaciji, kmatijstvu, gozdrastvu, tavnikih in pašnikih kjer imajo negativen značajen učinek na globalne biokemijske cikluse vode, ogljika in dušika a to lahko negativno vpliva na naravne in človeške sisteme<ref>Krebs (2001) pp. 560–582.</ref>. Na lokalni ljudski ravni glavne koristi trajnostitrajnostnosti nastajajo iz težnje za zelenim mestom in trajnostnim parkom ter vrtov<ref>[http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G6220 Organic Gardening Techniques], ''Missouri University Extension''. October 2004. Preuzeto 17. lipnja 2009.</ref><ref>[http://www.dbrl.org/reference/subject-guides/sustainable-gardening-food-production Sustainable Gardening & Food Production], ''Daniel Boone Regional Library''. Prevzeto 17. junija 2009.]</ref>.

TrajnostTrajnostnost se sooči z ekonomijo skozi socialne in ekološke posledice ekonomske aktivnosti<ref name="Daly & Cobb 1989"/>. Trajnostna ekonomija predstavlja: "…široko interpretacijo ekološke ekonomije kjer so problemi okolja in ekologije del multidimenzionalne perspektive. Socialni, kulturni, zdravstveni in monetarno/financijski aspekti se moraju integrirati v analizo."<ref>Soederbaum (2008).</ref> Čeprav, koncept trajnostitrajnostnosti je veliko širši od koncepta trajnostnih prinosov blagostanja, virov ali profitnih marž<ref> Hasna, A.M., Sustainability and Economic Theory : an Organism in Premise. The International Journal of Knowledge, Culture and Change Management,9(11): p. 1-12.</ref>. Danes je povprečna poraba po prebivalcu v svetu razvoja trajnostna, no število prebivalstva raste, a nekateri težijo k visoki potrošnji življenja zahodnih stilov. Prebivalstvo razvitega sveta se neznansko povečuje +, no ravni potrošnje so nevzdržne. Izazov za izdržljivost je meja in upravljanje z zahodno potrošnjo doker se istčasno ne dvigne življenjski standard države v razvoju brez povečanja uporabe njenih virov in učinka na okolje. To se mora doseči z uporabo strategije in tehnologije katere prekinjjo vez izmed ekonomske rasti in z ene strani škodljivost na okolje in izčrpavanje virov z druge strani<ref>Ruffing, K. (2007). "Indicators to Measure Decoupling of Environmental Pressure from Economic Growth." In: Hak et al. (2007) pp. 211–222.</ref>.

V drugi polovici 20. stoljetja se je prebivalstvo podvojilo, proizvodnja hrane potrojila, korist energije početverilo, a skupna ekonomska aktivnost popetorila<ref>National Research Council. (1999). ''Our Common Journey.'' Washington: National Academic Press. ISBN 1-85649-739-9.</ref>. V zgodovini je obstajala blika korelacija med ekonomsko rastjo in degradacije okolja: kakor so skupine rastle tako se je je okolje raspadalo. Ta trend jasno je prikazan na grafih rasti ljudske populacije, ekonomske rasti in okoljskih indikatorjev<ref>Adams & Jeanrenaud (2008) p. 15.</ref>. Nevzdržna ekonomska rast je popolnoma v primerjavi z rastjo malignega raka<ref>Abbey, E. (1968). ''Desert Solitaire''. New York: Ballantine Books, Random House. ISBN 0-345-32649-0. Actual quote from novel is: ''growth for the sake of growth is the ideology of the cancer cell''</ref> ker razjeda Zemljine ekosistemske usluge katere dela ekosistem za vzdrževanje življenja. Obataja skrb kako se bo moderna globalna civilizacija , če ne pregleda uporabo virov, slediti pot antičnih civilizacij katere so se zrušile skozi prekomerno eksploatacijo lastne baze virov<ref name=collapse> Diamond, J. (2005).''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.</ref><ref>Diamond (1997).</ref>. Dokler je konvencionalna ekonomija zaskrbljena v glavnem za ekonomsko rast in učinkovito alokacijo virov, ekoloka ekonomija iima ekspliciten cilj v trajnsotnem merilu (namesto neprestane rasti), pravična distribucija in učinkovita alokacija, točno s tem redosledomo<ref>Daly & Farley (2004) p.xxvi.</ref><ref>Costanza et al. (2007). Ch. 1, pp. 1–4, Ch.3, p. 3.</ref>. Svetovno poslovno svet za trajnostni razvoj trdi kako "poslovanje ne more obstati v neuspešnih društvih"<ref>[http://www.wbcsd.org/templates/TemplateWBCSD5/layout.asp?type=p&MenuId=MTAyMQ&doOpen=1&ClickMenu=RightMenu WBCSD's 10 messages by which to operate] ''[[World Business Council for Sustainable Development]]''. Prevzeto 6. aprila 2009.</ref>. TrajnostTrajnostnost proučuje načine analize zaradi zmanjševanja(ločevanja) količine virov (npr. vode, energije ali materialov) potrebne za proizvodnjo, porabo in odlaganje enot dobrin in uslug ter želi da se to doseže z poboljšanim ekonomskim upravljanjem, proizvodnim dizajnom, novim tehnologijam itd.<ref>Daly, H. (1996). ''Beyond Growth: The Economics of Sustainable Development''. Boston: Beacon Press. ISBN 0-8070-4709-0.</ref> Ekološka ekonomija vključuje proučevanje društvenega metabolizma, izhod virov kateri vlagajo v ekonomski sistem in izhaja iz njega na način kvalitete okolja<ref>Cleveland, C.J. [http://www.eoearth.org/article/Biophysical_economics "Biophysical economics"], ''Encyclopedia of Earth'', posljednje ažuriranje: 14. rujna 2006. Preuzeto 17. ožujka 2009-03-17.</ref><ref>Costanza et al. (2007).</ref>.

Postopek z okoljem kot eksternalnost lahko generira kratkoročni profit odhodek trajnostitrajnostnosti<ref>Kinsley, M. (1977). [http://web.archive.org/web/20090306174842/http://www.mtnforum.org/oldocs/407.pdf "Sustainable development: Prosperity without growth."] Rocky Mountain Institute, Snowmass, Colorado, USA. Preuzeto 17. lipnja 2009.</ref>. Postopki trajnostnega poslovanja integriraju ekološke skrbi z socialnim in ekonomskim (tj. trojnim končnim izidom)<ref>Kinsley, M. and Lovins, L.H. (rujan 1997). [http://www.natcapsolutions.org/publications_files/PayingForGrowth_ChronPilot_Sep1997.pdf "Paying for Growth, Prospering from Development."] Prevzeto 15. junija 2009.</ref>. Rast ki črpa ekosistemske usluge se včasih imenuje "neekonomska rast" ker vodi k padu [[kvaliteta življenja|kvalitete življenja]]<ref>Daly, H. (2007) Ecological economics: the concept of scale and its relation to allocation, distribution, and uneconomic growth. pp. 82–103. In H. Daly. ''Ecological Economics and Sustainable Development: Selected Essays of Herman Daly''. Cheltenham, UK: Edward Elgar.</ref><ref>Daly, H. (1999). Uneconomic growth and the built environment: in theory and in fact. In C.J. Kibert (ed.). ''Reshaping the Built Environment: Ecology, Ethics, and Economics''. Washington DC: Island Press.</ref>. Minimiziranjem take rasti lahko zagotavlja možnost za lokalne poslove. Primer, industrijski odpad se lahko tretira kot "ekonomski vir na krivem mestu". Prednosti [[redukcija odpada|redukcije odpada]] vključujejo varčnost z stroški odalganja, manjše ekološke kazne in zmanjšanje zavarovanje odgovornosti. To lahko vodi k povečanem tržnem deležu zaradi poboljšanja javne slike<ref>Jackson, T. (februar 2008). [http://web.archive.org/web/20100808045316/http://www.esm.ucsb.edu/academics/courses/289/Readings/Jackson-Clift-1998.pdf Tim Jackson, Roland Clift, "Where's the Profit in lndustrial Ecology?"] ''Journal of Industrial Ecology'' '''2:(1)''': 3–5.</ref><ref>Hargroves, K. & Smith, M. (eds.) (2005). ''The Natural Advantage of Nations: Business Opportunities, Innovation and Governance in the 21st Century.'' London: Earthscan/James&James. ISBN 1-84407-121-9. (See the book's [http://www.thenaturaladvantage.info/ online companion])</ref>. Energijske efikasnosti isto tako lahko poveča profite zmanjševanja stroškov.

Ideja trajnostitrajnostnosti kot poslovna možnost privedla je do oblikovanja organizacij kot so Konzorcij za trajnosttrajnostnost Društva za organizacijsko učenje, Inštitut za trajnostno poslovanje, ter Svetovno trajnostni razvoj<ref>See, for example: Zhexembayeva, N. (May 2007). [http://worldbenefit.case.edu/newsletter/?idNewsletter=143&idHeading=46&idNews=589 "Becoming Sustainable: Tools and Resources for Successful Organizational Transformation."] Case Western University, Center for Business as an Agent of World Benefit 3(2) and websites of [http://www.sustainablebusiness.org/2.html The Sustainable Business Institute], and [http://www.wbcsd.ch/templates/TemplateWBCSD2/layout.asp?type=p&MenuId=NDEx&doOpen=1&ClickMenu=LeftMenu the WBCSD."] Prevzeto 1. aprila 2009.</ref> Širenje trajnostnih poslovnih možnosti se lahko prispevajo stvaritvi delovnih mest skozi uvajanje delavca z [[zeleni ovratnii|zelenim ovratnikom]]<ref>[http://www.guardian.co.uk/environment/2009/feb/12/green-collar-jobs-environment Leo Hickman, "The future of work is green"] ''The Guardian'', veljača 2009.</ref>.

''Več informacij: [[Socialna trajnosttrajnostnost]]''

Problemi trajnostitrajnostnosti na splošno izraženi so z znanstvenimi in ekološkimi termini, no implementacija spremembe predstavlja socialni izziv ki s seboj umika internacionalno in nacionalno pravo, urbanistično planiranje in transport, lokalne in induvidualne življenjske stile in etični konzumerizam<ref>[[Agenda 21]] "Declaration of the 1992 Rio Conference on Environment and Development." Prevzeto 16. aprila 2009.</ref> "Odnos med ljudskim pravom in ljudskim razvojem, korporativne moči in ekološkega prava, globalnega siromaštva in občinske akcije sugerira kako je odgovorno globalno državljanstvo neizbežen element tistega kar se na prvi pogled zdi enostavna stvar nekaterih potrošnikov in moralnih izbir."<ref name = Blewitt2008,96>Blewitt (2008) p. 96.</ref>

Socialni razdori kot so vojna, kriminal in korupcija odklanjajo vire iz področja največje ljudske potrebe, te uničujejo kapaciteto društev za planiranje bodočnosti ter na splošno grozijo ljudskem blagostanju in okolju<ref name = Blewitt2008,96/>. Strategije širokih osnov so namenjene trajnostnim socialnim ekosistemom ki vključujejo: poboljšano izobraževanje in politično polnomoč žena, posebej v zemljah v razvoju; večji smisel za socialno pravo posebej enakost bogatih in siromašnih kot tudi enakost med državami; ter medgeneracijska enakost<ref name=Cohen2006/>. Izčrpavanje naravnih virov vključujoč pitno vodo<ref>[http://www.grida.no/publications/vg/water2/page/3260.aspx "Water and Political Conflicts"] from [[United Nations Environment Programme]] 2008 [http://www.unep.org/dewa/vitalwater/ "Vital Water Graphics"] Prevzeto 16. marca 2009.</ref> povečuje verjetnost "bitko za vire""<ref>Billon, P. (ed.) (2005) [http://openlibrary.org/b/OL7800613M/The-Geopolitics-of-Resource-Wars-%28Cass-Studies-in-Geopolitics%29 The Geopolitics of Resource Wars] Prevzeto 5. aprila 2009.</ref>. Ta aspekt trajnostitrajnostnosti označen je kot ekološka sigurnost in stvar za jasno potrebo globalne ekološke pogodbe zaradi upravljanja z viri kot so vodonosniki in reke katere mejijo z državnimi mejami, ter zaradi zaščite globalnih sistemov vključujoč oceane in atmosfero<ref>Kobtzeff, O. (2000). “Environmental Security and Civil Society”. In Gardner, H. (ed.) ''Central and South-central Europe in Transition''. Westport, Connecticut: Praeger, pp. 219–296.</ref>.

| style="text-align:left;" |<div><center text>'''[[The Natural Step#Sistemskih pogojev trajnostitrajnostnosti|Načela trajnostitrajnostnosti]]'''<br /></center text>

Končno, stopnja ljudskega napredka proti trajnostitrajnostnosti odvisna bo če v veliki meri socialnih gibanj ki vplivajo na izbor skupnosti in zgrajeno okolje. Ekomunicipiji primer so takšnega gibanja<ref>LaColla, T. [http://www.theplanningcommission.org/newsletter/year/issues2007/summer-2007/it2019s-easy-to-be-green-eco-municipalities-here-to-stay.html "It’s Easy to be Green! Eco-Municipalities: Here to Stay"]. theplanningcommission.org. Prevzeto 16. marca 2009.</ref>. Ekomunicipiji vzemajo sistemski pristop zasnovan po načelih trajnostitrajnostnosti. Ekomunicipijsko gibanje je participativno, tj. vključuje člane skupine k pristopu od dna do vrha. Na Švedskem več kot 70 mest – 25 odstotkov od vseh municipija v zemlji – sprejelo je skupinski skup "načela trajnostitrajnostnosti" in izvajalo jih sistemsko skozi svoje municipijske opreacije. V Združenih Državah danes obstaja 12 ekomunicipijev, vendar Ameriško združenje za planiranje sprejelo je cilje trajnostitrajnostnosti zasnovane na istih načelih<ref name = James>James, S. (2003). [http://www.knowledgetemplates.com/sja/ecomunic.htm "Eco-municipalities: Sweden and the United States: A Systems Approach to Creating Communities"]. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>.

Na globalni ravni pojavilo se je nekoliko ključnih načel v vodenju naporov za trajnosttrajnostnost:

:* ''Integracija vseh stopenj'' – integriranje ekološkega, socialnega in ekonomskega sektorja pri razvoju politike trajnostitrajnostnosti

Obstaja bogatstvo sveta dostopnih posameznikom katerih je želja redukcija njihov osebni vpliv na okolje skozi majhne, poceni in lahko dostopne korake<ref>Sustainable Environment for Quality of Life. [http://www.seql.org/100ways.cfm "100 Ways to Save the Environment."] Prevzeto 13. junija 2009.</ref><ref>Suzuki, D. (2009).[http://www.davidsuzuki.org/Small_Steps/ "Small Steps."] David Suzuki Foundation. Prevzeto 13. junija 2009.</ref><ref>[http://www.fastrecipes.com/latest-news/a-recipe-for-sustainability:-vital-changes-at-the-local-level-2008120139859/ A Recipe for Sustainability: Vital Changes at the Local Level]. An interview with John Ikerd, Professor Emeritus of Agricultural Economics at Missouri University. Prevzeto 15. januarja 2009.</ref>. No tranzicija potrebna za zmanjšanje globalne ljudske potrošnje na trajnostne meje vključuje mnogo večje spremembe na vseh stopnjah in kontekstih društva<ref>[[Stockholm Environment Institute]] [http://www.gtinitiative.org/documents/Great_Transitions.pdf "Great Transitions".] Prevzeto 12. aprila 2009.</ref>. Združeni narodi so prepoznale centralno vlogo edukacije, ter proglasile desetletje edukacije za trajnostni razvoj od leta 2005. - l. 2004 katerih cilj je "izzvati vse nas na osvajanje novih ponašanj in praks zaradi zavarovanja naše bodoćnosti."<ref>United Nations Environment Programme (2009). [http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-URL_ID=23279&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html "United Nations Decade of Education for Sustainable Development."] Preuzeto 9. travnja 2009.</ref> Svetovni fond za naravo je predlagal strategijo za trajnosttrajnostnost katera gre izven meja edukacije kako bi se neposredno epidemiralo temeljito, individualistično in materijalistično skupinskim vrednotam ter to ojačalo ljudske vezi z naravnim svetom<ref>WWF. (April, 2008). [http://assets.wwf.org.uk/downloads/weathercocks_report2.pdf "Weathercocks and Signposts: The Environment Movement at a Crossroads"]. Summary also available here [http://wwf.org.uk/strategiesforchange]. Preuzeto 13. ožujka 2009.</ref>. Raven spremembe potrebne za zavarovanje kapacitete podpore življenju na Zemlji, postavlja nove izzive za skupno in politično strukturo<ref>United Nations (1992). [[Agenda 21]]. Prevzeto 29. aprila 2009.</ref>.

[[Kategorija:EkologijaTrajnostnost|*]]