Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana: Razlika med redakcijama

{{refimprove}}

'''Župnijska cerkev sv. Jakoba''' v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Sveti Jakob|župnije Ljubljana - Sveti Jakob]] je na [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikovem trgu]] v Ljubljani.

 

== Zgodovina ==

V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila [[gotika|gotska]] cerkev [[avguštinci|avguštinskega]] [[samostan]]a. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli [[jezuiti]], ki jih je v Ljubljano pripeljal [[Tomaž Hren]]. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po [[sveti Jakob|svetem Jakobu]]. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo.{{cn}} V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal [[empora|empor]]e (= z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo [[Luka Mislej|Luke Misleja]]. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po [[ljubljanski potres|potresu leta 1895]] je [[Linz|linški]] [[arhitekt]] [[Raimund Jeblinger]] spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski [[zvonik]] in z njim zamenjal oba stara.

 

== Galerija ==

<gallery>

Slika:Ljubljana in 1895 (4).jpg|Po potresu leta 1895 je bila močno poškodovana

Slika:Trg sv. Jakoba 1912.jpg | Trg leta 1912