Wikipedija

Lobiranje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m sklon
Bojan2005 (pogovor | prispevki)
2.006 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Lobiranje''' je demokratični proces nejavnega vplivanja interesnih skupin in/oz. [[civilna družba|civilne družbe]] na odločevalce. Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in odločevalcem, poteka izven formalnega zakonodajnega procesa v ožjem smislu ter je skritlahko predzavestno v večji ali manjši meri manj ali celo neviden v očmiočeh [[javnost]]i. VplivanjePoseben prekpomen medijev,ima javnihlobiranje pisem,v govorovokviru nanastajanja javnihevropske prireditvah(EU) torejzakonodaje, nikjer delv procesadoločeni lobiranja.meri Civilnatudi družbareguliran, četudi je v temjavnosti kontekstupogosto mišljenatarča kotkritike delin laičnecelo javnostisodne obravnave, ki nima atributa odločevalca. Tokadar so torejočitno pravneprekoračene invidne fizičnemeje osebe,etičnega katerihdelovanja interesipolitikov nisoin enakiuradnikov. interesom odločevalcev samih.
 
Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja. Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del laične javnosti, ki nima atributa odločevalca. To so torej pravne in fizične osebe, katerih interesi niso enaki interesom odločevalcev samih.
Demokratičen je zato, ker je temelj [[demokracija|demokracije]] nujnost vpliva državljanov na tiste, ki so jim poverili nalogo odločanja (odločevalci) v skupnem imenu. [[Suverenost]] odločanja ni omejena samo z občasnimi [[volitve|volitvami]], ampak tudi s pravico neposrednega uveljavljanja interesov. Lobiramo lahko vse odločevalce na vseh ravneh odločanja, razen [[Sodna oblast|sodne veje oblasti]].
 
Demokratičen proces je zato, ker je temelj [[demokracija|demokracije]] nujnost vpliva državljanov na tiste, ki so jim poverili nalogo odločanja (odločevalci) v skupnem imenu. [[Suverenost]] odločanja ni omejena samo z občasnimi [[volitve|volitvami]], ampak tudi s pravico neposrednega uveljavljanja interesov.<ref>{{Cite book|title = Pomen lobiranja v Evropski zvezi : izkušnje iz Evropske unije|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Skupščina Republike Slovenije|year = 1997|isbn = |location = Ljubljana|pages = 12-13|work = Parlamentarec, leto 2, št. 7|issn = 1408-1210}}</ref><ref>{{Cite book|title = Lobiranje v Evropski zvezi - širša dimenzija lokalnih interesov|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 1997|isbn = 798-3-85435-294-8|location = Celoevc|pages = 122-127|work = Koroški koledar 1998}}</ref>
 
Lobiramo lahko vse odločevalce na vseh ravneh odločanja, razen [[Sodna oblast|sodne veje oblasti]]. Vsekakor so znatne razlike glede finančnih resurs lobistov industrije, mednarodne civilne družbe in lokalnih interesnih skupin (civilne družbe v najožjem smislu).
 
Lobiranje lahko ureja poseben [[zakon]], lahko pa tudi ne. V [[Slovenija|Sloveniji]] lobiranje ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.<ref>{{navedi dokument| url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO5523.html |title=Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije |work=Register predpisov Slovenije}}</ref> Register lobistov v Sloveniji od 5. decembra 2010 dalje vodi [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]]. Ker je lobiranje tako elementrani del vsake demokracije, ima tudi preprost etični kodeks. Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in [[Evropska unija|Evropske unije]].
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Lobiranje«