Sladkor: Razlika med redakcijama

'''Sladkor''', s kemijskim imenom [[saharoza]], je naravno [[sladilo]] iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. [[rjavi sladkor]], ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz [[sladkorni trs|sladkornega trsa]], vsebuje do 99,5 % saharoze v [[suha teža|suhi snovi]]. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.

Pradomovina sladkorja je verjetno [[Indija]], to potrjuje izvor imena sladkorja - ''sakara'', ki izvira iz starega[[aanskrt]]a. indijskegaZahod jezikase Sanskrtje prvič srečal s sladkorjem v [[antika|antičnem času]], ko so ga Grki in Rimljani uvažali iz [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] kot izredno dragoceno blago, ki so ga uporabljali tudi v [[Zdravilstvo|zdravilstvu]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Evropa »pozabila« na sladkor in šele prve [[križarske vojne]] so v Evropi ponovno vzbudili zanimanje za sladkor.

Na zahod pa so proizvodnjo sladkor iz sladkornega trsa prvi prinesli [[Arabci]], ki so tehnologijo proizvodnje pridobili pri Perzijcih[[Perzijci]]h. Okoli leta 1000 so na [[Kreta|Kreti]] ustanovili prvo industrijsko rafinerijo. Otok pa so zato poimenovali ''Qandi'', kar pomeni kristaliziran sladkor.

Ker kontinentalna[[kontinentalno Evropskapodnebje|kontinentalno klimapodnebje]] v Evropi ne omogoča rastuspevanja sladkornega trsa, so takratne evropske velesile začele gojiti sladkorni trs v tropskem delu novega[[Novi svet|Novega sveta]]. Proizvodnja sladkorja v novemNovem svetu je bila delovno zelo intenzivna, zato so kolonialne velesile vzpostavile donosno trgovino s sužnji, ki so v glavnem delali na poljih sladkornega trsa. Trgovina s sužnji je postala del znamenite trikotne trgovine med Amerikama, Evropo in Afriko.

Proizvodnja sladkorja iz [[sladkorna pesa|sladkorne pese]] se je začela proti koncu osemnajstega stoletja v takratni [[Prusija|Prusiji]], ko so takrat zaradi visoke cene trsnega sladkorja postavili tovarno za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese. Množično pa se je ta tehnologija razširila po Evropi v času [[Napoleonove vojne|Napoleonovih vojn]] in britanske pomorske blokade, ki je kontinentalni Evropi skoraj popolnoma ustavila dobavo trsnega sladkorja.

Saharoza se pojavlja skoraj v vsem [[sadje|sadju]], učinkovito pa se jo lahko pridobiva samo iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Sladkorni trs (''Saccharum officinarum'') je večletna tropska rastlina iz družina trav, ki v steblu vsebuje okoli 10 % saharoze vna enotienoto suhe teže. Sladkorna pesa (''Beta vulgaris'') je [[Dvoletnica|dvoletna rastlinerastlina]], ki raste v izključno zmernina območjih z [[zmerno podnebje|zmernim klimipodnebjem]] in se za proizvodnjo saharoze porabi že prvo leto. Ima višjo vsebnost saharoze od sladkornega trsa (okoli 17 %), vendar bistveno manjši hektarski pridelek (pod 10 ton saharoze na hektar).

Tehnologija ekstrakcije saharoze iz sladkorne pese se razlikuje od postopka ekstrakcije iz sladkornega trsa. V primeru sladkornega trsa je prva faza ekstrakcije surovi sladkor, ki je že primeren za uporabo, vendar se ga večina dalje rafinira v beli sladkor. EkstrakcijaZ ekstrakcijo saharoze iz sladkorne pese pa potekapridobimo neposredno v beli sladkor.