Coriolisova sila: Razlika med redakcijama

[[Slika:Corioliskraftanimation.gif|thumb|right|250px|'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle.]]

'''Coriolisova sila''' je [[sila]], ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje [[gibanje|gibajočih]] [[telo (fizika)|teles]] z vidika opazovalca, ki se nahaja v [[vrteči se opazovalni sistem|vrtečem se sistemu]], na primer na [[Zemlja|Zemlji]]. Ime je dobila po francoskem fiziku, inženirju in matematiku [[Gaspard-Gustave Coriolis|Gaspardu Gustavu de Coriolisu]], ki je leta [[1835]] razpravljal o njej v zvezi z [[vodno kolo|vodnimi kolesi]]. Matematično jo je obravnaval že [[Pierre-Simon Laplace|de Laplace]] leta [[1778]] v [[plima|plimskih]] enačbah. [[Giovanni Battista Riccioli]] in njegov pomočnik [[Francesco Maria Grimaldi]] sta tudi opisala Coriolisovo silo leta [[1651]] v delu ''Novi Almagest'' (''Almagestum Novum'') v zvezi s [[topništvo]]m, da bi se zaradi vrtenja Zemlje krogla, iztreljena proti severu, lahko preusmerila proti vzhodu.<ref>Graney (2011).</ref>

 

V začetku 20. stoletja se je pojem Coriolisove sile začel uporabljati v [[meteorologija|meteorologiji]].

[[Kategorija:Vrtenje]]

[[Kategorija:1835 v znanosti]]

 

{{Link FA|it}}